Članki

Od leta 1924, ko je metodo utemeljil dr. Rudolf Steiner, se je razširila po vsem svetu in kaže povsod svojo odličnost. S konvencionalnim načinom pridelovanja uničeni zemlji in vsej prehranski verigi prinaša novo zdravje. Kako je biodinamika metoda bodočnosti? Ne uporabljamo umetnih gnojil in pesticidov, ne gensko spremenjenih, temveč semena vsaj ekološkega porekla, z živalmi delamo spoštljivo, gnojimo z lastnimi prepariranimi komposti. Po principu salutogeneze skrbimo za odporne, zdrave rastline in za potrebe kmetovanja ne kupujemo skoraj nič. Zakaj je uspešna? Uspeh takega kmetovanja temelji na pojmovanju kmetije kot zaključenega organizma in usklajenosti posameznih organov kmetije. Upoštevamo dejstvo, da napajajo Zemljo vitalne energije kozmosa in izdelujemo po Steinerjevem nasvetu preparate, s katerimi prav te posredujemo zemlji in posredno rastlinam. Naši pridelki se odlikujejo po izjemni stopnji notranjega reda in vitalnosti. Biodinamični nasvet: Po podatkih našega Setvenega priročnika sodeč, bo to leto precej mokro. Kako pomagamo rastlinam? Okopavamo zjutraj, s tem pomagamo, da zemlja več vlage odda. Pri suši okopavamo proti večeru, da zemlja vdihne več vlage iz atmosfere. Če so rastline rumenkaste in se slabo razvijajo, škropimo s preparatom gnoj iz roga, ki je koncentrirana gnojilna moč, pomagamo si tudi z izvlečkom ali gnojevko kopriv.

V prejšnji objavi smo omenili načela biodinamike. Razliko med ekološkim in biodinamičnim delom odkrijemo v delu v skladu s kozmičnimi ritmi in v oživljanju zemlje s preparati, ki jih izdelujemo sami. So-delovanje s kozmosom Kaj pa so kozmični ritmi? Planeti našega osončja so v nenehnem gibanju. Hitrost, smer gibanja, rotacija planetov so ritmi, ki jih planeti v osončje vnašajo in jih na Zemlji čutimo. Ritem je gibanje Zemlje okoli Sonca, ki se izrazi v letnih časih. Pridelovanje rastlin je povsem odvisno od ritma leta. Kaj pa naš 24 urni ritem rotacije Zemlje? Podoben je letnemu ritmu. Imamo jutranji izdih – rastline so polne sokov v zgornjem delu – in popoldanski vdih, ko se sokovi umaknejo h koreninam. Pri biodinamiki so k temu zelo pomembni ritmi, ki jih povzroča Luna s kroženjem okoli Zemlje. Luna ima pet različnih ritmov in vsak učinkuje po svoje na življenje na Zemlji. Kar najbolj pomembni za vsako pridelovanje so pri tem učinki, ki jih posreduje Luna izpred ozvezdja zodiaka, pred katerim tisti dan potuje. Tu gre za tako imenovani tropični ritem Lune, ki je Lunina inačica učinkov, ki nastajajo v odnosu Zemlje do Sonca v letnem ritmu. Kje lahko zvemo več Biodinamiki vemo, kako pomembno se je ravnati po priporočilih zapisanih v Setvenem priročniku. Zelo priporočamo tudi knjižico TEMELJI BIODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA Marije Thun.

Eno od načel biodinamike je tudi pestrost rastlin, ki jih sejemo na naša polja in z njimi kolobarimo. Tako poskrbimo, da zemlja ni enostransko izčrpana, da privabljamo opraševalce in koristne organizme in s tem skrbimo za zdravje naših rastlin poleg uporabe biodinamičnih preparatov. Tudi na majhnem vrtu lahko zagotavljamo pestrost in kolobar Vrt ali polje razdelimo na štiri dele in rotiramo zasaditev posameznih vrst rastlin vsako leto. Kjer so prvo leto korenovke, bodo naslednje leto cvetnice, sledijo listnate rastline in plodovke. Krompir lahko smatramo kot korenovko ali cvetnico, kar nam pač ustreza v kolobarju. Pestrost po pobiranju pridelka zagotavljamo tudi z vmesnimi posevki cvetočih rastlin kot sta npr. ajda in facelija ali mešanicami za zeleno gnojenje, ki izboljšajo rodovitnost in strukturo tal. Te rastline jeseni vdelamo v tla in zemljo prepustimo počitku. Kaj pa dobri sosedje? Seveda jih upoštevajte, koliko je mogoče, a v biodinamiki sejemo in sadimo tako, da lahko izvajamo škropljenje z biodinamičnimi preparati za na rastlino značilen dan. Torej nekaj vrstic korenčka, zraven nekaj vrst solate itd. Kmetija v biodinamiki Pokrajina okoli nas je prav tako pomembna kot hrana, nahrani nas fizično in duševno. Kako oblikujemo pokrajino okoli nas? Kmetijo v biodinamiki pojmujemo kot celosten organizem, kjer v sožitju in medsebojnem spoštovanju in dopolnjevanju živijo ljudje, živali, rastline in tla (zemlja). Govorimo o individualnosti kmetije: živali in rastline dajejo hrano človeku in potreben gnoj in material za izdelavo kompostov s katerimi hranimo in oživljamo tla, da na rodovitnih tleh uspevajo rastline za hrano živali in človeka. Če ne moremo imeti na svoji posesti krav, ovac in koz, pa lahko imamo kokoši ali pa privabimo ptice z zasajanjem visokih dreves in grmovja v vrstah ali napravimo ribnik, ki privabi celo vrsto živali kot so žabe, belouške itd. ali pustimo del trate nepokošene. Ko tako oblikujemo svojo okolico, kmalu ugotovimo, da imamo manj škodljivcev, manj plevelov in manj bolezni na rastlinah.