Članki

Evropska unija je v zadnjih letih intenzivno razpravljala o regulaciji novih genomskih tehnik (NGT), ki omogočajo spreminjanje dednega materiala rastlin z metodami genskega inženirstva. Medtem ko zagovorniki teh tehnologij poudarjajo njihov potencial za razvoj novih sort, ekološki in biodinamični sektor opozarja na številna odprta vprašanja glede varnosti, sledljivosti, odgovornosti in ohranjanja genske raznovrstnosti. Predstavljamo povzetek stališč iz dokumenta »Position paper: New Genetic Engineering Techniques«, ki ga je pripravila Mednarodna biodinamična zveza Demter (Biodynamic Federation Demeter International). Dokument je nastal pred sprejetjem nove evropske uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, zato ne obravnava najnovejših zakonodajnih sprememb. Kljub temu ostajajo številna predstavljena načela in pomisleki še danes pomemben del stališč biodinamičnega in ekološkega gibanja. Gensko inženirstvo ni skladno z načeli ekološkega kmetovanja Mednarodno gibanje za ekološko kmetijstvo (IFOAM Organics International) je že leta 2017 poudarilo, da nove tehnike genskega inženirstva niso skladne z načeli ekološkega kmetovanja in bi morale biti obravnavane enako kot gensko spremenjeni organizmi (GSO). Enako stališče zagovarja tudi Mednarodna biodinamična zveza Demeter (Biodynamic Federation Demeter International). Standardi Demeter prepovedujejo uporabo gensko spremenjenih organizmov ter tudi semen, razmnoževalnega in sadilnega materiala, pridobljenega z novimi tehnikami žlahtnjenja rastlin (NPBT), kadar te pomenijo gensko spreminjanje v skladu z veljavno evropsko opredelitvijo GSO. Previdnost pri poseganju v gensko dediščino Ekološko in biodinamično kmetijstvo temeljita na previdnostnem načelu. To pomeni spoštovanje naravnih procesov, genske dediščine in biotske raznovrstnosti ter priznavanje lastne vrednosti vseh živih organizmov. Zato ekološko gibanje zavrača patentiranje življenja in podpira prost dostop do genskih virov, njihovo ohranjanje ter prenos biotske raznovrstnosti prihodnjim generacijam. Skrb za sledljivost in integriteto ekološke pridelave Eden največjih pomislekov se nanaša na možnost nenadzorovane ga širjenja gensko urejenih rastlin v okolje. Če bi bile nove genomske tehnike izvzete iz zahtev glede označevanja in sledljivosti, bi bilo skoraj nemogoče zagotavljati, da semena, tradicionalne sorte ali pasme živali ne vsebujejo gensko spremenjenih lastnosti. Takšno stanje bi lahko resno ogrozilo integriteto ekološke in biodinamične pridelave. Kmetje ne bi več mogli zanesljivo zagotavljati, da njihovi pridelki ne vsebujejo organizmov, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, potrošniki pa bi izgubili možnost informirane izbire. Pravica do poznavanja izvora hrane in načina njene pridelave je eno temeljnih načel ekološkega kmetijstva ter pomemben pogoj za ohranjanje zaupanja med pridelovalci in potrošniki. Trajnostna prihodnost temelji na naravnih rešitvah Dokument opozarja tudi na protislovje med prizadevanji Evropske unije za povečanje deleža ekološkega kmetovanja ter morebitnim zmanjševanjem nadzora nad novimi genomskimi tehnikami. Evropska strategija »Od vil do vilic« je namreč predvidela povečanje deleža ekoloških kmetijskih površin na najmanj 25 % do leta 2030 in hkrati poudarila visoke evropske standarde varnosti hrane. Po mnenju biodinamičnega in ekološkega sektorja bi moral razvoj evropskega kmetijstva temeljiti predvsem na trajnostnih agroekoloških pristopih, ohranjanju biotske raznovrstnosti, zdravih tleh in pregledni pridelavi hrane, ne pa na deregulaciji genskega inženirstva. Aktualni razvoj dogodkov Od priprave navedenega dokumenta se je zakonodajni postopek na ravni Evropske unije nadaljeval. 17. junija 2026 je bila sprejeta nova Uredba EU o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, in izdelkih iz njih. Ekološke in biodinamične organizacije po vsej Evropi, med njimi tudi Zveza biodinamikov Slovenije, tej uredbi nasprotujejo. Menimo, da zmanjšuje raven previdnosti, slabi sledljivost in preglednost prehranske verige ter otežuje zagotavljanje pridelave brez uporabe novih genomskih tehnik. Zato si bomo še naprej prizadevali za ohranitev pravice potrošnikov do obveščenosti, zaščito ekološke in biodinamične pridelave ter varovanje biotske raznovrstnosti. Vir: Biodynamic Federation Demeter International (2021). Position paper: New Genetic Engineering Techniques. Dokument povzema stališča Biodynamic Federation Demeter International in se sklicuje na publikacije IFOAM Organics International, Demeter International, Evropske komisije ter druge strokovne vire, navedene v izvirnem dokumentu.

Rezultati evropske raziskave kažejo pomembne razlike v prisotnosti ostankov pesticidov med ekološko in konvencionalno pridelanimi jagodami ter odpirajo vprašanja o trajnostni pridelavi in varovanju zdravja potrošnikov. Jagode – priljubljen sadež z visokim tveganjem za ostanke pesticidov Jagode so med najbolj priljubljenimi vrstami sadja v Evropi, hkrati pa sodijo med najbolj zahtevne sadne kulture za pridelavo. Zaradi velike občutljivosti na glivične bolezni, škodljivce in vremenske razmere se pri njihovi konvencionalni pridelavi pogosto uporablja več različnih fitofarmacevtskih sredstev. Prav zato so jagode že vrsto let med živili, pri katerih analize najpogosteje ugotavljajo ostanke pesticidov. Organizacija Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) je pred dnevi objavila obsežno raziskavo, v kateri je analizirala ostanke pesticidov v vzorcih ekološko in konvencionalno pridelanih jagod iz enajstih evropskih držav. Raziskava ni proučevala le števila zaznanih ostankov pesticidov, temveč tudi njihovo kemijsko sestavo, pogostost pojavljanja in potencialni vpliv na zdravje ljudi. Posebna pozornost je bila namenjena pesticidom iz skupine PFAS ter snovem z lastnostmi endokrinih motilcev. Kako je potekala raziskava? V okviru raziskave so analizirali vzorce jagod iz različnih evropskih držav in določili prisotnost posameznih aktivnih snovi. Poleg števila ostankov so raziskovalci ocenili tudi, katere učinkovine se pojavljajo najpogosteje in kakšen je njihov toksikološki pomen. Takšen pristop predstavlja pomembno dopolnitev uradnim letnim poročilom o ostankih pesticidov, saj ta praviloma poročajo predvsem o številu zaznanih ostankov, bistveno manj pa o tem, katere snovi so bile odkrite in kakšne so njihove lastnosti. Več različnih ostankov pesticidov v enem samem vzorcu Rezultati raziskave kažejo, da so konvencionalno pridelane jagode pogosto vsebovale več različnih ostankov pesticidov hkrati. V enem izmed analiziranih vzorcev so raziskovalci odkrili kar devet različnih aktivnih snovi, kar kaže na pogosto uporabo več fungicidov in drugih fitofarmacevtskih sredstev med rastno sezono. Takšne ugotovitve so pomembne predvsem zaradi vprašanja kombinirane izpostavljenosti. Potrošniki namreč pri uživanju hrane praviloma niso izpostavljeni eni sami učinkovini, temveč mešanicam različnih pesticidov. V znanstveni literaturi je ta pojav znan kot »koktajl učinek«, njegovo dolgoročno vrednotenje pa ostaja eno pomembnejših odprtih vprašanj sodobne toksikologije. Poročilo opozarja, da za ocenjevanje tveganj zaradi sočasne izpostavljenosti več pesticidom še vedno ni vzpostavljena celovita metodologija. PFAS pesticidi – obstojne kemikalije v središču pozornosti Posebno poglavje raziskave je namenjeno pesticidom iz skupine PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi), ki jih zaradi njihove izjemne obstojnosti pogosto označujemo kot »večne kemikalije«. Analiza je pokazala, da je 58 % konvencionalnih jagod vsebovalo vsaj en PFAS pesticid, v posameznih primerih pa so bili v enem vzorcu prisotni celo trije različni predstavniki te skupine. Posebno pozornost raziskovalci namenjajo dejstvu, da se številni PFAS pesticidi razgrajujejo v trifluoroocetno kislino (TFA) – zelo obstojno spojino, ki je bila v zadnjih letih zaznana v podzemnih in površinskih vodah, mineralni vodi ter številnih drugih kmetijskih pridelkih. Zaradi svoje obstojnosti predstavlja TFA pomemben okoljski izziv, zato se v Evropi krepi razprava o nadaljnjem omejevanju uporabe PFAS pesticidov. Med najpogostejšimi ostanki tudi endokrini motilci Med najpogosteje zaznanimi pesticidi sta bila fungicida fludioksonil in ciprodinil, ki ju poročilo na podlagi ocen Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) uvršča med snovi z lastnostmi endokrinih motilcev. Pogosto so bili zaznani tudi boskalid, azoksistrobin in bupirimat. Endokrini motilci so kemijske snovi, ki lahko vplivajo na hormonski sistem organizma. Njihovo delovanje je predmet številnih raziskav, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost vpliva na razvoj, razmnoževanje in delovanje posameznih organov. Prav zato evropska zakonodaja tem snovem namenja posebno pozornost pri postopkih ocenjevanja in odobravanja pesticidov. Posebno pozornost zahteva prehrana dojenčkov in otrok Raziskava posebej izpostavlja prehrano najmlajših. Po ugotovitvah avtorjev je približno 78 % analiziranih konvencionalnih jagod vsebovalo ostanke pesticidov nad mejno vrednostjo, ki velja za živila za dojenčke (0,01 mg/kg). Čeprav ta zakonodajna meja ne velja za sveže sadje, raziskovalci opozarjajo, da je pri pripravi doma pripravljene otroške hrane smiselno nameniti posebno pozornost izbiri kakovostnih surovin. To ne pomeni, da so jagode kot živilo neustrezne, temveč poudarja pomen zmanjševanja izpostavljenosti pesticidom pri najbolj občutljivih skupinah prebivalstva. Ekološke jagode – pridelava brez zaznanih ostankov sintetičnih pesticidov Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je bila, da v analiziranih vzorcih ekološko pridelanih jagod niso zaznali ostankov sintetičnih pesticidov. Takšen rezultat odraža temeljna načela ekološkega kmetovanja, ki daje prednost preventivnim ukrepom pred kemičnim zatiranjem bolezni in škodljivcev. Med ključnimi pristopi so izbira odpornejših sort, kolobarjenje, skrb za rodovitnost tal, uporaba biotičnega varstva rastlin ter krepitev naravnega ravnovesja v agroekosistemu. Zmanjšanje uporabe pesticidov je mogoče Raziskava prinaša tudi spodbudne ugotovitve. Primeri iz Francije in predvsem z Nizozemske kažejo, da je mogoče uporabo pesticidov občutno zmanjšati z uporabo integriranega varstva rastlin, biološkega zatiranja škodljivcev, UV-C tehnologije za obvladovanje glivičnih bolezni ter drugih sodobnih pridelovalnih pristopov. Na Nizozemskem so bili analizirani vzorci jagod bistveno manj obremenjeni z ostanki pesticidov kot v preteklih letih, kar kaže, da lahko strokovno načrtovana pridelava pomembno zmanjša potrebo po kemičnih sredstvih, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost pridelka. Ključne ugotovitve raziskave Zaključek Evropska raziskava potrjuje, da ostanki pesticidov ostajajo pomembno vprašanje pri pridelavi jagod. Ugotovitve kažejo, da so konvencionalno pridelane jagode pogosto obremenjene z več različnimi ostanki pesticidov, medtem ko v analiziranih vzorcih ekoloških jagod ostankov sintetičnih pesticidov niso zaznali. Raziskava hkrati kaže, da obstajajo učinkoviti pridelovalni pristopi, s katerimi je mogoče uporabo pesticidov bistveno zmanjšati. Nadaljnji razvoj trajnostnih načinov pridelave, izboljšanje metod ocenjevanja kombinirane izpostavljenosti pesticidom ter podpora pridelovalcem pri uvajanju alternativnih načinov varstva rastlin bodo pomembni koraki k varnejši pridelavi hrane in varovanju zdravja ljudi ter okolja. Vir: Povzeto po poročilu European Strawberries Extensively Contaminated with PFAS or Endocrine Disrupting Pesticide Residues, PAN Europe, julij 2026. Povezava do celotne raziskave: https://www.pan-europe.info/resources/reports/2026/07/european-strawberries-extensively-contaminated-pfas-or-endocrine

Ena najdaljših znanstvenih raziskav na svetu kaže, kako različni sistemi kmetovanja vplivajo na pridelek, rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost, podnebje in učinkovito rabo naravnih virov. Kako se ekološko kmetovanje dolgoročno primerja s konvencionalnim? Ali lahko zagotavlja primerljive pridelke, hkrati pa varuje tla, podnebje in biotsko raznovrstnost? Na ta vprašanja že več kot štiri desetletja odgovarja eden najpomembnejših kmetijskih poskusov na svetu – poskus DOK, ki od leta 1978 poteka v Švici pod vodstvom Raziskovalnega inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL). DOK je danes najdlje trajajoči primerjalni poskus različnih sistemov kmetovanja na svetu. V njem raziskovalci spremljajo biodinamični, ekološki in dva konvencionalna sistema pridelave na enakih tleh, v enakem kolobarju in pod primerljivimi pridelovalnimi pogoji. V več kot 45 letih je bilo opravljenih več deset raziskovalnih projektov, analiziranih na tisoče vzorcev tal in rastlin ter objavljenih več kot sto znanstvenih člankov. Rezultati predstavljajo eno najtrdnejših znanstvenih podlag za ocenjevanje dolgoročnih učinkov različnih načinov kmetovanja. Ekološko kmetovanje dosega visoko pridelovalno učinkovitost Pogosto velja prepričanje, da ekološko kmetovanje ne more zagotoviti zadostnih pridelkov. Dolgoročni rezultati poskusa DOK kažejo bolj uravnoteženo sliko. Ekološka sistema sta v povprečju dosegla približno 85 odstotkov pridelka konvencionalnih sistemov. Hkrati pa sta za pridelavo porabila približno polovico manj hranil in energije ter kar 92 odstotkov manj fitofarmacevtskih sredstev. Takšna učinkovitost pomeni bistveno manjše obremenjevanje okolja ob razmeroma majhnem zmanjšanju pridelka. Razlike med posameznimi kulturami sicer obstajajo. Pri nekaterih, kot so deteljno-travne mešanice in soja, so bile razlike zelo majhne, pri krompirju in ozimni pšenici pa nekoliko večje. Kljub temu raziskava jasno kaže, da lahko dobro načrtovano ekološko kmetovanje dolgoročno zagotavlja stabilno in zanesljivo pridelavo. Rodovitna tla so največji kapital vsake kmetije Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je vpliv načina gospodarjenja na kakovost tal. V ekoloških sistemih so tla vsebovala več humusa, večjo mikrobno biomaso in izrazito večjo biološko aktivnost. Posebej izstopa biodinamični sistem, v katerem je uporaba kompostiranega hlevskega gnoja pomembno prispevala k povečanju vsebnosti organske snovi v tleh. V primerjavi s konvencionalnimi sistemi so raziskovalci ugotovili: Skupno so bili kazalniki rodovitnosti tal v ekoloških sistemih v povprečju za 44 odstotkov boljši. Takšna tla bolje zadržujejo vodo, so odpornejša proti zbijanju in eroziji ter predstavljajo stabilnejši temelj za pridelavo v obdobjih suše in vremenskih ekstremov. Več življenja v tleh in na njivah Biotska raznovrstnost ni pomembna le z vidika varstva narave, temveč tudi za dolgoročno delovanje kmetijskih ekosistemov. Na ekoloških parcelah so raziskovalci zabeležili bistveno večjo pestrost rastlinskih vrst, več deževnikov, več pajkov in več talnih hroščev. Prav tako so bile v tleh številčnejše koristne mikorizne glive in druge skupine mikroorganizmov, ki izboljšujejo dostopnost hranil ter povečujejo odpornost rastlin na stresne razmere. Skupna biotska raznovrstnost je bila v ekoloških sistemih v povprečju za 61 odstotkov večja kot v konvencionalnih. Bogatejši talni ekosistem pomeni učinkovitejše kroženje hranil, boljšo razgradnjo organske snovi ter večjo naravno odpornost agroekosistema. Pomemben prispevek k blaženju podnebnih sprememb Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Rezultati poskusa DOK kažejo, da lahko način gospodarjenja pomembno vpliva na ogljični odtis pridelave. Biodinamični sistem je dosegal največje skladiščenje organskega ogljika v tleh in hkrati najnižje emisije didušikovega oksida, enega najmočnejših toplogrednih plinov v kmetijstvu. Skupne neto emisije toplogrednih plinov so bile v obeh ekoloških sistemih približno 55 odstotkov nižje kot v konvencionalnih sistemih. Raziskava je obenem pokazala, da količina ogljika, ki ga rastline prenesejo v tla preko korenin, ni neposredno odvisna od višine pridelka. To pomeni, da lahko tudi sistemi z nekoliko nižjimi pridelki pomembno prispevajo k dolgoročnemu skladiščenju ogljika v tleh. Učinkovitejša raba naravnih virov Trajnost sodobnega kmetijstva ni odvisna zgolj od količine pridelka, temveč tudi od učinkovitosti rabe energije, hranil in drugih virov. Poskus DOK jasno kaže, da je mogoče z bistveno manjšimi vnosi mineralnih gnojil, pesticidov in energije ohraniti visoko raven pridelave. To zmanjšuje obremenitev tal, vode in zraka ter prispeva k večji odpornosti kmetijskih sistemov. Takšen pristop postaja vse pomembnejši v času naraščajočih cen energije, mineralnih gnojil in drugih vhodnih sredstev. Kaj pomenijo rezultati za prihodnost? Po več kot 45 letih raziskav je mogoče oblikovati jasen zaključek. Ekološko kmetovanje ni le alternativa konvencionalni pridelavi, temveč znanstveno podprt način gospodarjenja, ki uspešno združuje pridelavo hrane z varovanjem naravnih virov. Čeprav so pridelki pri nekaterih kulturah nekoliko nižji, ekološki sistemi pomembno prispevajo k ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, večji biotski raznovrstnosti ter učinkovitejši rabi energije in hranil. Prav te lastnosti bodo v prihodnjih desetletjih odločilne za odpornost evropskega kmetijstva na podnebne spremembe. Dolgoročni poskus DOK zato ostaja ena najpomembnejših znanstvenih referenc na področju trajnostnega kmetijstva in jasno potrjuje, da je mogoče pridelovati hrano na način, ki hkrati ohranja naravne vire za prihodnje generacije. Vir: Povzeto po publikaciji Ekološko kmetovanje v primerjavi – rezultati 45 let poskusa DOK, Raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo (FiBL), 2024. Povezava do celotnega članka v angleščini: https://www.fibl.org/en/shop-en/1787-dok-factsheet

Biodinamiki delamo v skladu s kozmičnimi ritmi, izdelujemo in uporabljamo pa tudi biodinamične preparate. Kako pa lahko utemeljimo trditev, da biodinamika, v nasprotju z modernim kmetovanjem, ki vodi –kot je Steiner napovedal– vse živo v degeneracijo, tako, da  bo vse živo odmrlo?? Znanosti je težko dokazati, da so energije bolj pomembne od snovi. Pa je to pri biodinamiki le mogoče dokazati s fenomeni, ki znanost postavljajo pred uganko. Pri uporabi preparata 500 naredi rastlina mnogo globlje korenine, doseže hranila, ki jih potrebuje, varna je pred sušo. Pri uporabi preparata 501 je stopnja notranjega reda v pridelku visoka (slika levo). Pridelki, pridelani v modernem kmetijstvu (slika desno), pričajo o kaosu substanc. Metode kristalizacije z bakrovim kloridom, ki omogoča uvid v notranji red, bi se morali res naučiti. Odgovor na vprašanje, kaj je za bodočnost človeka bolje, notranji red ali kaos, ni težak. Če kompost cepimo z našimi preparati, je po letu dni štirikrat več vreden kot izhodiščne substance. Preperel dišeč, prhek humus je, brez nedokončanih procesov razkroja. Prave substance in obilje energij za dobro rast zdrave hrane. Biodinamika je metoda bodočnosti. Če vam je dano, da imate nekaj zemlje, ne bo prav, če se pri stiskah v katere smo naravo pahnili, ne lotimo zdravljenja. Ker tega ne bo naredil nihče namesto vas!

Oživljanje zemlje, skrb za živo zemljo, in s tem skrb za vitalnost rastlin je ključnega pomena, saj prinašamo s tem več vitalnosti vsej prehranski verigi. Tako ekološki kot biodinamični kmetje oživljamo zemljo s kompostom. Z razliko od ekoloških biodinamične kompostne v jeseni prepariramo s šestimi preparati, katere  pripravljamo  iz zelišč, ki so povezana z delovanjem posameznih planetov našega osončja in njihovimi etrskimi silami. Etre imenujemo sile, ki oblikujejo življenje, pritekajo iz kozmosa in  se vcepijo v rastline. S hrano ali krmo prehajajo v službo življenja živali in človeka. Delovanje posameznih zelišč   Rmanov preparat 502 je preparat Venere in deluje skozi element svetlobe, ureja v tleh procese kalija in dušika ter ugodno vpliva na reproduktivne sposobnosti rastlin (kaljivo seme). Kamilični preparat 503 je preparat Merkurja in deluje skozi element toplote, ureja v tleh procese kalcija ter ugodno vpliva na reproduktivne sposobnosti rastlin (kaljivo seme). Koprivni preparat 504 pripada Soncu in deluje skozi element zemlje, ureja v tleh procese železa, ter podpira delovanje preparatov rmana in kamilice in daje kompostu sposobnost, da se prilagodi na posamezno kulturo. Preparat iz hrastovega lubja 505 je preparat Marsa in deluje preko elementa vode in preko komposta harmonizira tla ter preprečuje bolezni, ki bi nastale zaradi preveč bujne rasti. Regratov preparat 506 je preparat Jupitra in deluje preko elementa svetlobe, daje rastlinam vitalnost in ureja razmerje med kremenčevo kislino in kalijem. Baldrijanov preparat 507 je preparat Saturna in deluje preko elementa toplote, daje rastlinam vitalnost in ureja v tleh procese fosforja ter rastlinam sposobnost, da pravilno razpolagajo s fosforjem, ki je na voljo v tleh. Biodinamiki uporabljamo še eno zelišče in sicer njivsko preslico, ki pripada Luni, deluje preko elementa voda  in ureja rast gliv v tleh. S presličnim čajem preprečujemo rast plesni na rastlinah. Preparate izdelujemo iz posušenih zelišč in jih v živalskih ali rastlinskih ovojnicah za Mihelovo prepustimo energijam, ki pritekajo v zemljo pozimi. Po Veliki noči jih izkopljemo in shranimo. Kam po vse to znanje? Pridružite se najbližjemu biodinamičnemu društvu! Kontakte najdete v zgornjem zavihku b-d društva ali na zadnji strani setvenega priročnika.

»Zemlja umira, truplo postaja, naloga človeka je, da jo na novo oživlja« je Steinerjevo opozorilo, ki drži. Tragedija je, da konvencionalna metoda, krivci, poti nazaj ne pozna. Biodinamika pa pot k ponovnemu zdravju zemlje pozna in utira pot bodočnosti. Ključ razumevanj uspešnosti je Steinerjeva informacija, da življenje Zemlje napaja kozmos. Poti, po katerih vitalne energije najdejo pot v zemljo in našo hrano, konvencionalne metode ne poznajo, uničujejo jih. Biodinamiki se odrekamo mineralnim gnojilom in pesticidom, ki so glavni razlog težav, k temu pa prizadeto zemljo zdravimo s škropivi in komposti, ki so nosilci vitalnih energij, zbranih na določen način na izbranih substancah. Avgusta smo zodiak z resničnimi razsežnostmi ozvezdij predstavili. V enem letu potuje pred njimi Sonce. Pol leta je dan daljši, pol leta je daljša noč. Steiner svetuje, da na kremenu v kravjem rogu v času svetlega zodiaka nabiramo svetlobo in toploto, ko je dan krajši, pa zbiramo na kravjaku v rogu vitalne energije zemlje. Ko zemljo škropimo s kravjakom, ki je zorel v času temnega zodiaka v zemlji, naredijo rastline izjemno več in globljih korenin, ko jih škropimo s kremenom, ki je zorel v času svetlega zodiaka v zemlji, oblikujejo več in kvalitetnejše substance! Uporabljamo tudi kompostne preparate, ki so koncentrati energij planetov. Kompost, ki ga z njimi cepimo, je po enem letu vreden 4 x več, kot je bila vrednost v kompost zloženih sestavin! Biodinamika je edina pot v bodočnost, zato v dobro zemlje, vašega zdravja in zdravja vaših otrok odslej izključno po poti zdravja s Steinerjevo biodinamiko!

Poleg spoštovanja kozmičnih ritmov pri obdelavi zemlje in setvi biodinamiki dajemo velik pomen tudi uporabi preparatov, ki jih izdelujemo sami. Namenili bomo pozornost dvema najpomembnejšima preparatoma za škropljenje: gnoj iz roga (preparat št. 500) in kremen iz roga (preparat št. 501). Zakaj uporabimo za izdelavo preparatov kravji rog? Krava je najpomembnejša žival na kmetiji. S svojimi štirimi želodci osemdesetkrat prežveči vsak grižljaj. V njenem prebavnem sistemu poteka preobrazba substanc in sil iz rastlinske krme. Kar krava ne potrebuje zase, izloči v za kmetijo dragocen gnoj. Ko krava prežvekuje, je obrnjena navznoter, samo poglejte njen izraz na obrazu! Izraža močno delovanje duhovnih sil. Kravji rog ima sposobnost sprejemanja in oddajanja  sil in energij. Med prežvekovanjem gredo energije in sile v rog in se vrnejo v prebavo. Pravimo, da ima krava med vsemi živalmi najpopolnejši sistem pretvorbe življenjskih (eteričnih) sil rastlin, ki se   skoncentirajo v gnoju. Rogovi harmonizirajo sile iz rastlin. Krava izloči, kar naše rastline potrebujejo. Gnoj, ki združuje elemente svetlobe/toplote, vode in zraka, damo v rog okoli jesenskega enakonočja in ga zakopljemo v zemljo, izkopljemo pa okoli pomladanskega enakonočja. Preko zime deluje na gnoj element zemlje in oblikotvorne sile najbolj oddaljenih (nadsončnih) planetov. Zrel gnoj ( zemlja, rastline – mineralno, eterično, duševni člen) mešamo v topli vodi  (človek – duhovni člen). Ko preparat škropimo, je dodan še element zraka, ki pride v stik s toploto zemlje in silami v gnoju, damo zemlji celoten kozmos. Kako se kažejo učinki škropljenja preparata gnoj iz roga? Rastline se bolje povežejo z zemljo in naredijo globlji koreninski sistem (škropljenje pred setvijo in presajanjem), so odpornejše na sušo. Ob suši nam večerno škropljenje preparata pomaga skoncentrirati zračno vlago, ki jo rastline vsrkajo. Kaj pa kremen iz roga? V kremenu iz roga, zbiramo kozmične energije svetlobe in toplote, ki prevladujejo v času od pomladanskega do jesenskega enakonočja. Kravji rog, ki ga napolnimo s kremenom, zakopljemo v oživljeno zemljo kmalu za tem, ko smo gnoj iz roga izkopali, rogovi s kremenom pa ostanejo v zemljo do prvega dneva za cvet v novembru, ko je Sonce pred ozvezdjem Tehtnice. Kremen spodbudi tvorbo substanc v rastlinah (koliko proteinov, sladkorjev itd. bodo vsebovale) in povezovanje rastline s kozmičnimi silami toplote in svetlobe. Krepi zdravje rastlin in povečuje pridelek.

Od leta 1924, ko je metodo utemeljil dr. Rudolf Steiner, se je razširila po vsem svetu in kaže povsod svojo odličnost. S konvencionalnim načinom pridelovanja uničeni zemlji in vsej prehranski verigi prinaša novo zdravje. Kako je biodinamika metoda bodočnosti? Ne uporabljamo umetnih gnojil in pesticidov, ne gensko spremenjenih, temveč semena vsaj ekološkega porekla, z živalmi delamo spoštljivo, gnojimo z lastnimi prepariranimi komposti. Po principu salutogeneze skrbimo za odporne, zdrave rastline in za potrebe kmetovanja ne kupujemo skoraj nič. Zakaj je uspešna? Uspeh takega kmetovanja temelji na pojmovanju kmetije kot zaključenega organizma in usklajenosti posameznih organov kmetije. Upoštevamo dejstvo, da napajajo Zemljo vitalne energije kozmosa in izdelujemo po Steinerjevem nasvetu preparate, s katerimi prav te posredujemo zemlji in posredno rastlinam. Naši pridelki se odlikujejo po izjemni stopnji notranjega reda in vitalnosti. Biodinamični nasvet: Po podatkih našega Setvenega priročnika sodeč, bo to leto precej mokro. Kako pomagamo rastlinam? Okopavamo zjutraj, s tem pomagamo, da zemlja več vlage odda. Pri suši okopavamo proti večeru, da zemlja vdihne več vlage iz atmosfere. Če so rastline rumenkaste in se slabo razvijajo, škropimo s preparatom gnoj iz roga, ki je koncentrirana gnojilna moč, pomagamo si tudi z izvlečkom ali gnojevko kopriv.

V prejšnji objavi smo omenili načela biodinamike. Razliko med ekološkim in biodinamičnim delom odkrijemo v delu v skladu s kozmičnimi ritmi in v oživljanju zemlje s preparati, ki jih izdelujemo sami. So-delovanje s kozmosom Kaj pa so kozmični ritmi? Planeti našega osončja so v nenehnem gibanju. Hitrost, smer gibanja, rotacija planetov so ritmi, ki jih planeti v osončje vnašajo in jih na Zemlji čutimo. Ritem je gibanje Zemlje okoli Sonca, ki se izrazi v letnih časih. Pridelovanje rastlin je povsem odvisno od ritma leta. Kaj pa naš 24 urni ritem rotacije Zemlje? Podoben je letnemu ritmu. Imamo jutranji izdih – rastline so polne sokov v zgornjem delu – in popoldanski vdih, ko se sokovi umaknejo h koreninam. Pri biodinamiki so k temu zelo pomembni ritmi, ki jih povzroča Luna s kroženjem okoli Zemlje. Luna ima pet različnih ritmov in vsak učinkuje po svoje na življenje na Zemlji. Kar najbolj pomembni za vsako pridelovanje so pri tem učinki, ki jih posreduje Luna izpred ozvezdja zodiaka, pred katerim tisti dan potuje. Tu gre za tako imenovani tropični ritem Lune, ki je Lunina inačica učinkov, ki nastajajo v odnosu Zemlje do Sonca v letnem ritmu. Kje lahko zvemo več Biodinamiki vemo, kako pomembno se je ravnati po priporočilih zapisanih v Setvenem priročniku. Zelo priporočamo tudi knjižico TEMELJI BIODINAMIČNEGA GOSPODARJENJA Marije Thun.

Eno od načel biodinamike je tudi pestrost rastlin, ki jih sejemo na naša polja in z njimi kolobarimo. Tako poskrbimo, da zemlja ni enostransko izčrpana, da privabljamo opraševalce in koristne organizme in s tem skrbimo za zdravje naših rastlin poleg uporabe biodinamičnih preparatov. Tudi na majhnem vrtu lahko zagotavljamo pestrost in kolobar Vrt ali polje razdelimo na štiri dele in rotiramo zasaditev posameznih vrst rastlin vsako leto. Kjer so prvo leto korenovke, bodo naslednje leto cvetnice, sledijo listnate rastline in plodovke. Krompir lahko smatramo kot korenovko ali cvetnico, kar nam pač ustreza v kolobarju. Pestrost po pobiranju pridelka zagotavljamo tudi z vmesnimi posevki cvetočih rastlin kot sta npr. ajda in facelija ali mešanicami za zeleno gnojenje, ki izboljšajo rodovitnost in strukturo tal. Te rastline jeseni vdelamo v tla in zemljo prepustimo počitku. Kaj pa dobri sosedje? Seveda jih upoštevajte, koliko je mogoče, a v biodinamiki sejemo in sadimo tako, da lahko izvajamo škropljenje z biodinamičnimi preparati za na rastlino značilen dan. Torej nekaj vrstic korenčka, zraven nekaj vrst solate itd. Kmetija v biodinamiki Pokrajina okoli nas je prav tako pomembna kot hrana, nahrani nas fizično in duševno. Kako oblikujemo pokrajino okoli nas? Kmetijo v biodinamiki pojmujemo kot celosten organizem, kjer v sožitju in medsebojnem spoštovanju in dopolnjevanju živijo ljudje, živali, rastline in tla (zemlja). Govorimo o individualnosti kmetije: živali in rastline dajejo hrano človeku in potreben gnoj in material za izdelavo kompostov s katerimi hranimo in oživljamo tla, da na rodovitnih tleh uspevajo rastline za hrano živali in človeka. Če ne moremo imeti na svoji posesti krav, ovac in koz, pa lahko imamo kokoši ali pa privabimo ptice z zasajanjem visokih dreves in grmovja v vrstah ali napravimo ribnik, ki privabi celo vrsto živali kot so žabe, belouške itd. ali pustimo del trate nepokošene. Ko tako oblikujemo svojo okolico, kmalu ugotovimo, da imamo manj škodljivcev, manj plevelov in manj bolezni na rastlinah.