Evropska unija je v zadnjih letih intenzivno razpravljala o regulaciji novih genomskih tehnik (NGT), ki omogočajo spreminjanje dednega materiala rastlin z metodami genskega inženirstva. Medtem ko zagovorniki teh tehnologij poudarjajo njihov potencial za razvoj novih sort, ekološki in biodinamični sektor opozarja na številna odprta vprašanja glede varnosti, sledljivosti, odgovornosti in ohranjanja genske raznovrstnosti.
Predstavljamo povzetek stališč iz dokumenta »Position paper: New Genetic Engineering Techniques«, ki ga je pripravila Mednarodna biodinamična zveza Demter (Biodynamic Federation Demeter International). Dokument je nastal pred sprejetjem nove evropske uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, zato ne obravnava najnovejših zakonodajnih sprememb. Kljub temu ostajajo številna predstavljena načela in pomisleki še danes pomemben del stališč biodinamičnega in ekološkega gibanja.
Gensko inženirstvo ni skladno z načeli ekološkega kmetovanja
Mednarodno gibanje za ekološko kmetijstvo (IFOAM Organics International) je že leta 2017 poudarilo, da nove tehnike genskega inženirstva niso skladne z načeli ekološkega kmetovanja in bi morale biti obravnavane enako kot gensko spremenjeni organizmi (GSO).
Enako stališče zagovarja tudi Mednarodna biodinamična zveza Demeter (Biodynamic Federation Demeter International). Standardi Demeter prepovedujejo uporabo gensko spremenjenih organizmov ter tudi semen, razmnoževalnega in sadilnega materiala, pridobljenega z novimi tehnikami žlahtnjenja rastlin (NPBT), kadar te pomenijo gensko spreminjanje v skladu z veljavno evropsko opredelitvijo GSO.
Previdnost pri poseganju v gensko dediščino
Ekološko in biodinamično kmetijstvo temeljita na previdnostnem načelu. To pomeni spoštovanje naravnih procesov, genske dediščine in biotske raznovrstnosti ter priznavanje lastne vrednosti vseh živih organizmov.
Zato ekološko gibanje zavrača patentiranje življenja in podpira prost dostop do genskih virov, njihovo ohranjanje ter prenos biotske raznovrstnosti prihodnjim generacijam.
Skrb za sledljivost in integriteto ekološke pridelave
Eden največjih pomislekov se nanaša na možnost nenadzorovane ga širjenja gensko urejenih rastlin v okolje. Če bi bile nove genomske tehnike izvzete iz zahtev glede označevanja in sledljivosti, bi bilo skoraj nemogoče zagotavljati, da semena, tradicionalne sorte ali pasme živali ne vsebujejo gensko spremenjenih lastnosti.
Takšno stanje bi lahko resno ogrozilo integriteto ekološke in biodinamične pridelave. Kmetje ne bi več mogli zanesljivo zagotavljati, da njihovi pridelki ne vsebujejo organizmov, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, potrošniki pa bi izgubili možnost informirane izbire.
Pravica do poznavanja izvora hrane in načina njene pridelave je eno temeljnih načel ekološkega kmetijstva ter pomemben pogoj za ohranjanje zaupanja med pridelovalci in potrošniki.
Trajnostna prihodnost temelji na naravnih rešitvah
Dokument opozarja tudi na protislovje med prizadevanji Evropske unije za povečanje deleža ekološkega kmetovanja ter morebitnim zmanjševanjem nadzora nad novimi genomskimi tehnikami. Evropska strategija »Od vil do vilic« je namreč predvidela povečanje deleža ekoloških kmetijskih površin na najmanj 25 % do leta 2030 in hkrati poudarila visoke evropske standarde varnosti hrane.
Po mnenju biodinamičnega in ekološkega sektorja bi moral razvoj evropskega kmetijstva temeljiti predvsem na trajnostnih agroekoloških pristopih, ohranjanju biotske raznovrstnosti, zdravih tleh in pregledni pridelavi hrane, ne pa na deregulaciji genskega inženirstva.
Aktualni razvoj dogodkov
Od priprave navedenega dokumenta se je zakonodajni postopek na ravni Evropske unije nadaljeval. 17. junija 2026 je bila sprejeta nova Uredba EU o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, in izdelkih iz njih.
Ekološke in biodinamične organizacije po vsej Evropi, med njimi tudi Zveza biodinamikov Slovenije, tej uredbi nasprotujejo. Menimo, da zmanjšuje raven previdnosti, slabi sledljivost in preglednost prehranske verige ter otežuje zagotavljanje pridelave brez uporabe novih genomskih tehnik. Zato si bomo še naprej prizadevali za ohranitev pravice potrošnikov do obveščenosti, zaščito ekološke in biodinamične pridelave ter varovanje biotske raznovrstnosti.
Vir: Biodynamic Federation Demeter International (2021). Position paper: New Genetic Engineering Techniques. Dokument povzema stališča Biodynamic Federation Demeter International in se sklicuje na publikacije IFOAM Organics International, Demeter International, Evropske komisije ter druge strokovne vire, navedene v izvirnem dokumentu.