Avgust 2026 – Predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij so se 4. avgusta 2026 na Ministrstvu za kmetijstvo sestali s predstavniki ministrstva. Na sestanku so zahtevali jasno stališče Slovenije do nove evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah (NGT) ter opozorili na vprašanja, ki po njihovem mnenju pomembno zadevajo prihodnost slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema.
Med ključnimi zahtevami so zaščita pravice potrošnikov do izbire in informacij o tem, kaj kupujejo, sledljivost in označevanje proizvodov, zaščita ekološkega in sonaravnega kmetovanja, varovanje biotske pestrosti ter preprečevanje neželenega vnosa gensko spremenjenih organizmov v naravo. Organizacije opozarjajo tudi na vprašanje patentiranja semenskega materiala in na morebitne dolgoročne vplive NGT na okolje, zdravje ljudi, čebele in prehransko suverenost.
Poziv Sloveniji k pravnemu ukrepanju
Predstavniki organizacij so Slovenijo pozvali, naj podpre pobudo Slovaške za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije in se tudi sama pridruži pravnemu postopku.
Na sestanku so predstavili pomisleke glede nove evropske ureditve rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Posebej so izpostavili vprašanja neoznačevanja, sledljivosti, patentiranja semenskega materiala ter sobivanja različnih načinov kmetovanja. Opozorili so tudi na morebitne dolgoročne posledice za okolje in biotsko pestrost ter na tveganja za čebelarstvo, ekološko in sonaravno kmetijstvo.
Pomembno vprašanje je tudi možnost, da bi se NGT-material znašel v pridelavi, kjer ga kmetje ne želijo uporabljati. Organizacije zato poudarjajo potrebo po jasnih pravilih, ki bodo omogočala varno sobivanje različnih načinov kmetovanja in zaščitila pravico kmetov do izbire.
Časa za odločitev je malo
Po informacijah, predstavljenih na sestanku, je bila nova uredba objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26. junija 2026, rok za vložitev ničnostne tožbe pa naj bi se iztekel 10. septembra 2026.
Slovenskim predstavnikom je bil izročen tudi osnutek tožbe v slovenskem in nemškem jeziku, ki lahko predstavlja podlago za nadaljnjo pravno presojo in ukrepanje.
Predstavniki organizacij so ministrstvo zaprosili, naj njihove zahteve in stališča posreduje pristojnim odločevalcem. Kot rok za jasno opredelitev Slovenije so določili 16. avgust 2026.
Sestanek 4. avgusta je po njihovih besedah potekal konstruktivno, vendar na njem niso prejeli zagotovila, da se bo Slovenija pridružila ničnostni tožbi oziroma podprla pobudo Slovaške.
Prihodnost hrane se začne pri semenu
Vprašanje NGT ni zgolj vprašanje odnosa do znanosti in tehnološkega napredka. Gre tudi za vprašanje, kakšen prehranski in kmetijski sistem želimo v Sloveniji.
Želimo sistem, v katerem imajo kmetje dostop do raznolikih semen, v katerem se ohranjajo avtohtone in tradicionalne sorte ter v katerem lahko ekološki in sonaravni kmetje varno pridelujejo brez neželenega vnosa NGT.
Želimo tudi sistem, v katerem ima potrošnik pravico vedeti, kaj kupuje, in možnost, da se na podlagi jasnih in zanesljivih informacij sam odloči.
Zato organizacije pozivajo odločevalce, naj pri odločanju upoštevajo previdnostno načelo, pravico potrošnikov do izbire, interese kmetov ter varovanje biotske pestrosti, okolja in prehranske suverenosti Slovenije.
Odločitev o NGT bo tako tudi odločitev o tem, kakšno prihodnost slovenskega kmetijstva in prehrane želimo soustvarjati.
Želite podpreti pobudo?
Organizacije in posamezniki, ki želijo podpreti poziv Sloveniji k zaščiti pravic potrošnikov, kmetov, okolja in semenske suverenosti, lahko svojo podporo izrazijo z izpolnitvijo obrazca:
https://docs.google.com/forms/d/1YI_YhztAiUzZMFiH9pdvdw_A6j-ebQXOJh5kE5RJ2Qk/edit