staša polajnar

Slovensko vinogradništvo in vinarstvo ima dolgo tradicijo, v zadnjih desetletjih pa so si posebno mesto doma in v tujini pridobili tudi številni mali in butični vinarji, ki prisegajo na ekološko, biodinamično in sonaravno pridelavo. Njihova vina pogosto nastajajo z minimalnimi posegi tako v vinogradu kot v kleti in se po svojih lastnostih lahko pomembno razlikujejo od konvencionalno pridelanih vin. Letos je začel veljati novi Zakon o vinu, ki prinaša pomembne spremembe na področju pridelave, nadzora, sledljivosti, označevanja in ocenjevanja vin. Država kot pomembne cilje zakona izpostavlja predvsem bolj urejen sistem, večjo sledljivost pridelave in prometa z vinom ter zaščito kakovosti in ugleda slovenskega vina. Med delom vinarjev pa so se ob novi ureditvi pojavili pomisleki, predvsem glede obveznega organoleptičnega oziroma senzoričnega ocenjevanja vin. Zakaj so zaskrbljeni naravni in biodinamični vinarji? Po dosedanji ureditvi so lahko nekatera vina brez zaščitene označbe porekla oziroma geografske označbe prišla na trg na podlagi kemijske analize. Novi zakon področje ocenjevanja spreminja in uvaja strožji sistem preverjanja. Prav pri senzoričnem ocenjevanju naravni vinarji vidijo pomemben problem. Naravna in biodinamična vina so lahko po svojem značaju drugačna od konvencionalnih vin. Pogosto so nefiltrirana, lahko so motna, imajo drugačne aromatične profile in nastajajo z minimalnimi tehnološkimi posegi. Pri nekaterih je fermentacija spontana, vinar pa se zavestno odpoveduje številnim postopkom, ki so običajni v konvencionalnem vinarstvu. Zagovorniki naravnih vin zato opozarjajo, da bi lahko ocenjevanje, ki temelji predvsem na pričakovanih značilnostih klasičnih oziroma konvencionalnih vin, postavilo sonaravno pridelana vina v neenakopraven položaj. Pri tem poudarjajo, da lastnosti, kot so motnost ali drugačen aromatični profil, niso nujno posledica napake, temveč so lahko posledica načina pridelave in zavestna značilnost določenega sloga vina. Vina, ki so Slovenijo ponesla v svet Slovenski mali in butični vinarji so v zadnjih desetletjih postali pomembni ambasadorji slovenske vinske kulture. Številna vina, pridelana na ekološki, biodinamični ali drugačen sonaraven način, dosegajo visoko prepoznavnost na tujih trgih. Slovenska oranžna in naravna vina so prisotna v specializiranih vinskih trgovinah, na mednarodnih vinskih kartah in v prestižnih restavracijah. Prav zato kritiki nove ureditve opozarjajo, da bi bilo treba pri oblikovanju pravil upoštevati tudi posebnosti teh vin in način njihovega nastanka. Za mnoge male kmetije namreč vino ni le izdelek, ampak rezultat dolgoletnega odnosa do zemlje, vinograda, biotske raznovrstnosti in naravnih procesov. Kaj pravijo zagovorniki novega zakona? Na drugi strani predstavniki vinskega sektorja opozarjajo, da je bila nova zakonodaja potrebna zaradi bolj sistematičnega urejanja področja. Med cilji zakona so večja sledljivost surovine in vina, boljši nadzor nad trgom, urejanje pridelave ter zaščita potrošnikov in ugleda slovenskega vina. Zagovorniki novega sistema obenem opozarjajo, da pojem »naravno vino« ni enotno zakonsko opredeljen. Prav zato se odpira vprašanje, kako določiti jasna pravila, ki bodo hkrati omogočala različne načine pridelave in zagotavljala ustrezno kakovost ter varnost proizvoda. Ministrstvo za kmetijstvo je ob kritikah poudarilo, da spremlja izvajanje zakona in odzive različnih skupin v vinskem sektorju. Ker zakon velja razmeroma kratek čas, pristojni še zbirajo izkušnje in preučujejo njegove dejanske učinke. Morebitne spremembe bodo presojane na podlagi strokovnih argumentov, evropske zakonodaje in dialoga z deležniki. Vprašanje ni samo v okusu Razprava o novem zakonu zato odpira tudi širše vprašanje o odnosu do različnosti v kmetijstvu in prehrani. Ali mora imeti vino, ki pride na trg, določen enoten profil? Ali lahko poleg klasično pridelanih vin prostor ohranijo tudi vina, ki nastajajo z minimalnimi posegi, na ekoloških in biodinamičnih kmetijah? In kako zagotoviti, da bodo potrošniki zaščiteni, hkrati pa bodo imeli možnost izbire med različnimi načini pridelave? Pri tem je pomembno ločiti med varnostjo živila, kakovostjo vina in slogom vina. Vino mora biti varno in skladno z zakonodajo. Vprašanje pa je, ali mora biti za to nujno tudi senzorično podobno klasičnim oziroma konvencionalnim vinom. Pomembno je, da so slišani tudi mali pridelovalci Naravni in biodinamični vinarji zato pozivajo k razpravi o ureditvi, ki bi bolje upoštevala posebnosti njihovih vin. Med drugim želijo sodelovati pri oblikovanju pravil in meril, ki bodo urejala področje naravnih in sonaravno pridelanih vin. Razprava ni pomembna samo za vinarje. Gre tudi za vprašanje kulturne in kmetijske raznolikosti Slovenije. Na eni strani potrebujemo jasna pravila, nadzor in sledljivost. Na drugi strani pa želimo ohraniti prostor za inovativnost, tradicijo, različne načine pridelave in male kmetije, ki svojo prihodnost gradijo na tesnem sodelovanju z naravo. Raznolikost je lahko naša prednost Slovenska vinska krajina je dragocena prav zato, ker ni enotna. V njej imajo lahko svoje mesto konvencionalna, ekološka, biodinamična, naravna in druga vina, ki nastajajo iz različnih pristopov in različnih pogledov na odnos med človekom in zemljo. Morda je zato eno ključnih vprašanj, ki jih odpira novi zakon o vinu: Kako ustvariti pravila, ki bodo varovala potrošnika in kakovost slovenskega vina, hkrati pa ne bodo zavirala raznolikosti, inovativnosti in razvoja sonaravnega vinarstva? O tem bo potrebnega še veliko strokovnega dialoga – predvsem pa poslušanja vseh, ki v slovenski vinski prostor prinašajo svoje znanje, izkušnje in odnos do zemlje.

V nedeljo, 20. septembra 2026, je v Viteški dvorani Waldorfske šole v Ljubljani potekala proslava ob prazniku Mihaelovega. Na dogodku, ki so ga popestrile recitacije in meditacije, so sodelovali predavatelj dr. Ratimir Šimentin, pevska skupina Ta Sončno, solo pevka Monika Blagus ter zdravilni evritmist Primož Kočar. Po uvodnem napevu skupine Ta Sončno je zbrane nagovoril dr. Ratimir Šimentin. Na izjemno poljuden način je obrazložil pomen praznovanja Mihaelovega (29. september) skozi prizmo dr. Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije in waldorfske pedagogike. Mihaelovo ima izjemen pomen: kot praznik poguma, notranje moči in zavestnega prebujanja človekovega duha. Za razliko od tradicionalnih jesenskih praznikov, ki so usmerjeni predvsem v zahvalo za letne pridelke, je Steiner Mihaelovo utemeljil kot ključni duhovni mejnik sodobnega časa. V nadaljevanju je dr. Šimentin pojasnil legendo o sv. Mihaelu in predstavil njegova najpomembnejša svetišča. Izpostavil je tri mogočne točke: Omenjena Mihaelova črta (znana tudi kot meč sv. Mihaela) se začenja na irskem otoku Skellig Michael ter poteka preko Anglije, Francije, Italije in Grčije vse do Izraela. Njena celotna dolžina znaša približno 4000 kilometrov. Posebna zanimivost linije je, da je popolnoma usklajena s smerjo zahajanja sonca ob poletnem sončnem obratu (solsticiju, 21. junija). Glavni stebri Mihaelovega praznovanja po dr. Rudolfu Steinerju Dr. Ratimir Šimentin je prisotne spodbudil k aktivnemu pristopu k praznovanju. Ritualno praznovanje namreč krepi voljo, sodelovanje in moč za premagovanje strahov ter razvija samozavest, spoštovanje in povezanost v skupnosti. Praznovanje lahko vključuje tudi praktično delo, kot je urejanje kmetije/okolice, pomoč skupnosti ter priprava in peka Mihaelovega kruha (pogosto v obliki meča ali zmaja), kar močno krepi socialno noto naše zavesti. Na proslavi je bila izvedena Mihaelova imaginacija. MIHAELOVA IMAGINACIJANemški izvirnik: dr. Rudolf SteinerPrevod: Vesna Forstnerič Lesjak Iz Sončevih moči klijoče,sijoče duhovne moči,ki svetovom podarjate milost,za Mihaelovo izžarevajoče oblačiloste bile vnaprej določene od božjih misli. On, Kristusov poslanec, v vas nakazujena sveto voljo svetov, ki nosi Človeka,vi, svetla etrska bitja svetov,prinašajte Kristusovo besedo človeku. Tako se prikazuje Kristusov glasnikpričakujočim, žejnim dušam;njim izžareva vaša sijoča besedav svetovnem času duhovnega človeka. Vi, učenci spoznanja duha,sprejmite Mihaelovo modro namigovanje,sprejmite besedo ljubezni svetovne voljedejavno v visokih ciljih duše. Poleg imaginacije sta bili izvedeni dve Mihaelovi meditaciji: Jutranja meditacija Mihael, tvoji zaščiti se priporočam,s tvojim vodenjem se povezujem iz vseh moči srca,da bi ta dan postal odslikava tvoje,usode urejajoče volje. Večerna meditacija Nosim svojo bolečino v zahajajoče sonce,polagam vse svoje skrbi v njegovo svetleče naročje;v ljubezni prečiščene, v svetlobi preobražene,se ponovno vračajo kot misli pomoči,kot moč za radostno požrtvovalna DEJANJA. MIHAEL Zmagoviti duh,s plamenom izpolni nemočbojazljivih duš.Samoljubje sežgi,zaneti sočutje,da nesebičnost– življenjski tok človeštva –valovi kot izvirduhovnega preporoda. Umetnost gibanja – Evritmija Po izvedenih meditacijah je zdravilni evritmist Primož Kočar predstavil evritmijo – posebno umetnost gibanja, ki združuje telesne, duševne in duhovne danosti človeka v harmonično celoto. Prikazal je gibanje po črkovnem sistemu za besedo Mihael, ki omogoča sprejemanje zdravilne energije svetlobe vesolja v naše telo. Zgodovinski okvir: Evritmijo je kot celostno zvrst v začetku 20. stoletja zasnoval dr. Rudolf Steiner. Danes je pedagoška evritmija obvezen predmet v Waldorfskih šolah, kjer podpira otrokov duševni in socialni razvoj ter prostorsko orientacijo. Udeležba Proslave se je udeležilo okoli 45 obiskovalcev. Med njimi so bili tudi predstavniki Društva Ajda Posavje: Majda Hriberšek, Ivica Čeplak, Sonja Vehovar ter Alenka in Branko Šekoranja. Namesto zaključka: Mihaelovo je po Steinerju praznik, ki sodobnega človeka spodbuja, da postane svobodno, odgovorno in pogumno bitje, sposobno aktivnega in sočutnega delovanja v družini ter ožji in širši skupnosti. Zapisal: Branko ŠekoranjaFotografije: Branko Šekoranja

Na občnem zboru Zveze biodinamikov Slovenije marca 2026 smo sprejeli pravilnik o priznanjih Zveze in tako naredili pomemben korak k temu, da se posebej izpostavi in počasti delo posameznikov, ki s svojim znanjem, predanostjo in dolgoletnim delovanjem pomembno prispevajo k razvoju biodinamike v Sloveniji. Letošnji razpis je bil prvi, izveden po sprejetem pravilniku. Na razpis je prispelo 21 predlogov iz sedmih biodinamičnih društev. Komisija za priznanja ZBS, ki so jo predstavljali Tone Plut, Nada Kamenšak, Majda Hriberšek in Bojana Breznikar je vse predloge pregledala in ugotovila, da so bili popolni in da niso potrebovali dopolnitev. Končno odločitev komisije je potrdil Izvršni odbor Zveze biodinamikov Slovenije. Podeljenih je bilo skupaj 21 priznanj Zveze biodinamikov Slovenije: Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki s svojim delom, znanjem in vztrajnostjo že desetletja gradijo slovensko biodinamično skupnost. ZLATA PRIZNANJA ZBS Stanko Krašovec Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska Stanko Krašovec je eden od ustanoviteljev Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska in njegov prvi predsednik. To funkcijo je opravljal več kot deset let. Ves čas je bil aktiven pri delovanju društva, še danes sodeluje v njegovem nadzornem odboru in je aktiven tudi v organih Zveze biodinamikov Slovenije. Antonija Ločičnik Predlagatelj: Društvo Ajda Koroška Antonija Ločičnik je s svojim dolgoletnim in predanim delom pomembno prispevala k razvoju biodinamike na Koroškem in v Sloveniji. Kot soustanoviteljica Društva Ajda Koroška in prvega biodinamičnega društva v Sloveniji, Ajda Vrzdenec, je širila znanje o biodinamičnem gospodarjenju, povezovala ljudi ter spodbujala pridelavo zdrave hrane in življenje v sožitju z naravo. Njeno delo je pomembno zaznamovalo razvoj biodinamičnega gibanja ter krepilo zavest o pomenu zdrave zemlje, rastlin, živali in človeka. Jože Lusavec Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Dolenjska Jože Lusavec je že več kot dvajset let predan biodinamiki. Leta 2005 je bil ustanovni član takratnega Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Dolenjske, Bele krajine in Posavja, od ustanovitve pa je tudi predsednik Društva Ajda Dolenjska. S svojim delovanjem je tesno povezan z lokalnim okoljem, ki ga aktivno ozavešča o pomenu sonaravne pridelave hrane in biodinamike. Pogosto poudari, da bi bil biodinamik tudi, če bi se ponovno rodil. Alenka Svetek Predlagatelj: Društvo Ajda Domžale Alenka Svetek je dolgoletna predsednica Ajde Sostro. S svojo srčno predanostjo biodinamiki in delovanju društva navdušuje ter povezuje ljudi in jih spodbuja k spoznavanju in udejanjanju biodinamičnih načel. Cvetka Videmšek Predlagatelj: Društvo Ajda Domžale Cvetka Videmšek že od leta 1998 praktično udejanja in promovira biodinamiko. Njena kmetija je Demeter certificirana, sama pa zelo aktivno deluje v Ajdi Domžale vse od ustanovitve društva leta 2001. Meta Vrhunc Predlagatelj: Društvo Ajda Vrzdenec Meta Vrhunc prejema zlato priznanje za izjemne zasluge pri vnašanju biodinamike v slovenski prostor in za več kot štiridesetletno gradnjo slovenske biodinamične skupnosti. S svojim delom je pomembno prispevala k seznanjanju z antropozofsko mislijo ter se s strastjo in vztrajnostjo družbeno angažirala v časih, ko je bilo varovanje kakovosti zemlje vse bolj pomembno. Mihaela Zalokar Predlagatelj: Društvo Ajda Gorenjska Mihaela Zalokar je bila leta 2002 ustanovna članica Društva Ajda Gorenjska, nekaj let pozneje pa je bila izvoljena za predsednico in je to funkcijo aktivno opravljala do leta 2022. Pri vseh dejavnostih društva je sodelovala srčno in zavzeto. Bila je tudi ustanovna članica Zavoda Demeter. Njena kmetija je bila med prvimi v Sloveniji z Demeter certifikatom. SREBRNA PRIZNANJA ZBS Zvone Černelič Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Posavje Zvone Černelič se od leta 2003 ukvarja s pridelavo ekološke hrane, od leta 2011 pa s svojim znanjem in tehnologijo biodinamične pridelave prideluje hrano po smernicah in s certifikatom Demeter. Je ustanovni član Društva Ajda Posavje in že dvanajsto leto njegov predsednik. Svoje znanje prenaša v ožje in širše okolje, v Sloveniji in tujini. Vodi inovativno biodinamično kmetijo, ki sodeluje s številnimi strokovnimi institucijami s področja kmetijstva. Za svoje delo je prejel več mednarodnih in občinskih priznanj. Majda Hriberšek Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Posavje Majda Hriberšek se od leta 2006 z veliko predanostjo posveča biodinamični pridelavi hrane. Sprva je delovala v Društvu Ajda Vrzdenec, nato pa pomembno prispevala k razvoju biodinamike v Posavju. Od leta 2008 izvaja strokovna predavanja v društvu Ajda Posavje in za širšo zainteresirano javnost, tudi na Hrvaškem. Je ena od soustanoviteljic Društva Ajda Posavje leta 2011 in od takrat njegova strokovna vodja ter nepogrešljiva pomoč pri številnih nalogah, potrebnih za nemoteno delovanje društva. V lokalnem okolju je zelo aktivna; med drugim je v posavskih javnih knjižnicah vzpostavila »knjižnice semen«. S svojo srčnostjo in ljubeznijo do biodinamike spodbuja člane k naravnemu načinu življenja in je aktivna članica Zveze biodinamikov Slovenije. dr. Maja Kolar Predlagatelj: Društvo Ajda Domžale Dr. Maja Kolar predstavlja slovensko biodinamiko v Sloveniji in tudi v tujini, kjer deluje kot njena ambasadorka. Med drugim je vzpostavila prvi biodinamični vrt pri šoli v Radovljici ter Semenjalnico v Lescah in s svojim delom pomembno prispeva k širjenju biodinamičnega znanja in praks. Majda Temnik Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska Majda Temnik je ena od ustanoviteljic društva Ajda Štajerska in vodja delovne skupnosti v Žičah. V društvu predava o različnih temah, v zadnjih letih predvsem ozavešča o problematiki semenarstva. Vodi tudi tečaje osnov biodinamike in s tem svoje znanje prenaša na nove generacije biodinamikov. PRIZNANJA ZBS Alenka Bavdaš Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Dolenjska Alenka Bavdaš je članica BD Ajda Dolenjska že od ustanovitve društva, torej več kot dve desetletji. Ves ta čas je zelo aktivna in predana članica ter se redno udeležuje društvenih dejavnosti. Kot članica zeliščarske sekcije s svojim znanjem, dobro voljo in zagnanostjo pomembno prispeva k širjenju in promociji biodinamike v domačem in širšem okolju. S svojim delovanjem je zgled odgovornega in zavzetega biodinamičnega vrtnarjenja in kmetovanja. Lidija Bevec Predlagatelj: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Dolenjska Lidija Bevec je članica BD Ajda Dolenjska od ustanovitve društva leta 2005. V vseh teh letih ostaja zvesta in aktivna članica, ki se redno udeležuje delavnic, predavanj in drugih dejavnosti društva. Biodinamična načela uspešno prenaša v svoje domače okolje ter jih promovira predvsem z lastnim zgledom, predanim delom in doseženimi rezultati. S svojo dolgoletno zavzetostjo pomembno prispeva k prepoznavnosti in širjenju biodinamike na Dolenjskem. Jožica Hribar

Rok za vložitev ničnostne tožbe Slovenije proti novi evropski ureditvi o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), je potekel 10. septembra 2026. Slovenija svoje ničnostne tožbe ni vložila. To je pomemben trenutek za slovensko kmetijstvo, potrošnike, semensko suverenost in varovanje biotske pestrosti. Hkrati pa boj za pravico do obveščenosti, izbire in zaščito slovenskih interesov še ni končan. Slovenija je bila pravočasno pozvana k ukrepanju Kot smo že poročali, so se predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij 4. avgusta 2026 sestali s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo. Na sestanku smo opozorili na posledice nove evropske zakonodaje o NGT ter Slovenijo pozvali, naj uporabi vse razpoložljive pravne možnosti. Ministrstvu je bil izročen tudi osnutek ničnostne tožbe, ki je lahko predstavljal podlago za nadaljnje pravno ukrepanje. Posebej smo izpostavili: Slovenija je sicer v Svetu Evropske unije glasovala proti sprejetju uredbe in zagovarjala previdnostni pristop, vendar je bila preglasovana. Uredba je bila nato sprejeta in objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26. junija 2026. Čakanje do leta 2028 ni rešitev Ministrstvo za kmetijstvo je v odgovoru nevladnim organizacijam med drugim navedlo, da je pred začetkom uporabe uredbe predvideno 24-mesečno prehodno obdobje ter da bo mogoče slovenske interese varovati z aktivnim sodelovanjem pri pripravi izvedbenih pravil. Vendar menimo, da čakanje do leta 2028 ni rešitev. Uredba je že sprejeta in je za države članice zavezujoča. Rok za neposredno pravno izpodbijanje njenega pravnega akta je bistveno krajši od prehodnega obdobja do začetka splošne uporabe. Prav zato smo pozivali, naj Slovenija ukrepa takoj. Opozorila tudi na Odboru Državnega zbora Na seji Odbora Državnega zbora za kmetijstvo 8. septembra 2026 so bila ponovno predstavljena ključna vprašanja, povezana z NGT in patentiranjem semen. Stališča so predstavili tudi predstavniki organizacij, ki opozarjajo na posledice deregulacije za slovensko kmetijstvo, potrošnike, semena, čebele in okolje. Posebej pomembno je vprašanje, kakšen kmetijski sistem želimo v Sloveniji ohraniti in razvijati. Slovenija ima pomembne prednosti v lokalnih, tradicionalnih in avtohtonih sortah, ekološki pridelavi ter raznolikosti kmetijskih sistemov. Te prednosti moramo varovati tudi v času podnebnih sprememb in vse pogostejših suš. Primerjava lokalno prilagojenih sort z uvoženimi hibridi v zahtevnih vremenskih razmerah ponovno odpira vprašanje, kako pomembno je ohranjanje in razvijanje lastnih semenskih virov. Slovaška pripravlja pravni korak Medtem prihajajo pomembne informacije iz Slovaške. Slovaški evropski poslanec Branislav Ondruš poziva slovaško vlado, naj novo ureditev izpodbija pred Sodiščem Evropske unije. Poziv podpira že približno 300 organizacij in vidnih predstavnikov iz Slovaške ter drugih evropskih držav. Slovaška je s tem pripravljena narediti korak, ki ga Slovenija ni. Zato zdaj pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj – če že ni vložila lastne ničnostne tožbe – aktivno podpre Slovaško pri njenem pravnem postopku ter preveri vse preostale možnosti sodelovanja in podpore v okviru prava Evropske unije. Kaj pomeni nova ureditev za slovensko kmetijstvo in potrošnike? Vprašanje NGT ni zgolj vprašanje tehnološkega napredka. Gre za vprašanje, kakšen prehranski in kmetijski sistem želimo v Sloveniji. Želimo sistem: Prihodnost prehranske varnosti se začne pri semenu. Zato bomo še naprej opozarjali na pomen previdnostnega načela, pravice do obveščenosti, svobodne izbire kmetov in potrošnikov ter varovanja biotske in semenske pestrosti. Slovenija je zamudila svojo možnost za lastno ničnostno tožbo. Vendar še ni čas za molk. Pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj podpre prizadevanja Slovaške in uporabi vse preostale pravne in politične možnosti za zaščito slovenskega kmetijstva, potrošnikov, semen in okolja. Nova pravila so bila sprejeta, vendar boj za preglednost, pravico do izbire in prehransko suverenost še zdaleč ni končan.

Avgust 2026 – Predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij so se 4. avgusta 2026 na Ministrstvu za kmetijstvo sestali s predstavniki ministrstva. Na sestanku so zahtevali jasno stališče Slovenije do nove evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah (NGT) ter opozorili na vprašanja, ki po njihovem mnenju pomembno zadevajo prihodnost slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema. Med ključnimi zahtevami so zaščita pravice potrošnikov do izbire in informacij o tem, kaj kupujejo, sledljivost in označevanje proizvodov, zaščita ekološkega in sonaravnega kmetovanja, varovanje biotske pestrosti ter preprečevanje neželenega vnosa gensko spremenjenih organizmov v naravo. Organizacije opozarjajo tudi na vprašanje patentiranja semenskega materiala in na morebitne dolgoročne vplive NGT na okolje, zdravje ljudi, čebele in prehransko suverenost. Poziv Sloveniji k pravnemu ukrepanju Predstavniki organizacij so Slovenijo pozvali, naj podpre pobudo Slovaške za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije in se tudi sama pridruži pravnemu postopku. Na sestanku so predstavili pomisleke glede nove evropske ureditve rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Posebej so izpostavili vprašanja neoznačevanja, sledljivosti, patentiranja semenskega materiala ter sobivanja različnih načinov kmetovanja. Opozorili so tudi na morebitne dolgoročne posledice za okolje in biotsko pestrost ter na tveganja za čebelarstvo, ekološko in sonaravno kmetijstvo. Pomembno vprašanje je tudi možnost, da bi se NGT-material znašel v pridelavi, kjer ga kmetje ne želijo uporabljati. Organizacije zato poudarjajo potrebo po jasnih pravilih, ki bodo omogočala varno sobivanje različnih načinov kmetovanja in zaščitila pravico kmetov do izbire. Časa za odločitev je malo Po informacijah, predstavljenih na sestanku, je bila nova uredba objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26. junija 2026, rok za vložitev ničnostne tožbe pa naj bi se iztekel 10. septembra 2026. Slovenskim predstavnikom je bil izročen tudi osnutek tožbe v slovenskem in nemškem jeziku, ki lahko predstavlja podlago za nadaljnjo pravno presojo in ukrepanje. Predstavniki organizacij so ministrstvo zaprosili, naj njihove zahteve in stališča posreduje pristojnim odločevalcem. Kot rok za jasno opredelitev Slovenije so določili 16. avgust 2026. Sestanek 4. avgusta je po njihovih besedah potekal konstruktivno, vendar na njem niso prejeli zagotovila, da se bo Slovenija pridružila ničnostni tožbi oziroma podprla pobudo Slovaške. Prihodnost hrane se začne pri semenu Vprašanje NGT ni zgolj vprašanje odnosa do znanosti in tehnološkega napredka. Gre tudi za vprašanje, kakšen prehranski in kmetijski sistem želimo v Sloveniji. Želimo sistem, v katerem imajo kmetje dostop do raznolikih semen, v katerem se ohranjajo avtohtone in tradicionalne sorte ter v katerem lahko ekološki in sonaravni kmetje varno pridelujejo brez neželenega vnosa NGT. Želimo tudi sistem, v katerem ima potrošnik pravico vedeti, kaj kupuje, in možnost, da se na podlagi jasnih in zanesljivih informacij sam odloči. Zato organizacije pozivajo odločevalce, naj pri odločanju upoštevajo previdnostno načelo, pravico potrošnikov do izbire, interese kmetov ter varovanje biotske pestrosti, okolja in prehranske suverenosti Slovenije. Odločitev o NGT bo tako tudi odločitev o tem, kakšno prihodnost slovenskega kmetijstva in prehrane želimo soustvarjati. Želite podpreti pobudo? Organizacije in posamezniki, ki želijo podpreti poziv Sloveniji k zaščiti pravic potrošnikov, kmetov, okolja in semenske suverenosti, lahko svojo podporo izrazijo z izpolnitvijo obrazca: https://docs.google.com/forms/d/1YI_YhztAiUzZMFiH9pdvdw_A6j-ebQXOJh5kE5RJ2Qk/edit

Ekološko in biodinamično kmetijstvo se soočata s pomembnimi spremembami, ki odpirajo številna vprašanja o prihodnosti našega kmetijstva, hrane, semen in pravice do izbire. O teh vprašanjih bomo spregovorili na okrogli mizi »Kam gre ekološko kmetijstvo in kdo bo varoval naša semena?«, ki bo v okviru 4. Praznika biodinamike potekala v soboto, 5. septembra 2026, ob 11.30 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. O prihodnosti ekološkega kmetijstva in naših semen Na okrogli mizi bomo skupaj s sogovorniki odprli vprašanja, ki so pomembna tako za kmete in pridelovalce kot tudi za potrošnike. Pogovarjali se bomo o tem: Posebno pozornost bomo namenili vprašanju, kako ohraniti raznolikost semen, zaščititi interese slovenskih kmetov in zagotoviti pravico potrošnikov do informacij in obveščene izbire. Nova ureditev NGT in vprašanje zaščite semen Nova evropska ureditev na področju novih genomskih tehnik prinaša spremembe, ki bodo vplivale tudi na slovensko kmetijstvo in semenarstvo. Ob tem se odpirajo pomembna vprašanja o preglednosti, varovanju genske raznovrstnosti, zaščiti ekološkega in biodinamičnega kmetijstva ter pravici potrošnikov do izbire. Prav zato želimo v razpravo vključiti različne poglede in odpreti prostor za vprašanja ter izmenjavo mnenj. K sodelovanju vabimo tudi vas Okrogla miza ni namenjena le poslušanju. K sodelovanju vabimo vse obiskovalce Praznika biodinamike. Pridite, vprašajte, izrazite svoje mnenje in skupaj z nami odpirajte vprašanja o prihodnosti našega kmetijstva in hrane. Ob okrogli mizi bo predstavljena tudi možnost podpore pozivu za zaščito kmetov, potrošnikov, semen in pravice do izbire. Svoj glas lahko podprete prek spletnega obrazca:https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekG_eXDQ-Tgt1nY8YQxCY37J5L34cF6h9isSg4B2JsbOFbvg/viewform?usp=header Podporo bo mogoče oddati tudi s skeniranjem QR-kode na plakatu, ki bo postavljen ob stojnici Zveze biodinamikov Slovenije in Združenja Demeter Slovenija. Vaša podpora šteje Prihodnost našega kmetijstva, hrane in semen ni le vprašanje kmetijske politike. Zadeva vse nas – kmete, pridelovalce, vrtičkarje, potrošnike, stroko in širšo javnost. Naša hrana. Naša semena. Naša pravica do izbire. Pridite na okroglo mizo in sodelujte v pogovoru. KAM GRE EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN KDO BO VAROVAL NAŠA SEMENA? 📅 Sobota, 5. september 2026🕦 11.30📍 Pogačarjev trg, Ljubljana Okrogla miza je del programa 4. Praznika biodinamike, ki ga pripravljata Zveza biodinamikov Slovenije in Združenje Demeter Slovenija.

Evropski parlament je 17. junija 2026 sprejel Uredbo (EU) 2026/1388 o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (NGT), in izdelkih iz njih. Nova ureditev predstavlja eno največjih sprememb evropske zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov v zadnjih letih. S sprejeto uredbo bodo rastline, uvrščene v kategorijo 1, v veliki meri izvzete iz dosedanje zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih. To pomeni, da zanje ne bodo več veljale obvezna ocena tveganja, sledljivost in označevanje, kot jih poznamo pri GSO. Le rastline kategorije 2 bodo še naprej predmet obstoječe zakonodaje EU. V Zvezi biodinamikov Slovenije menimo, da takšna ureditev odpira pomembna vprašanja glede varovanja zdravja ljudi, biotske raznovrstnosti, prehranske suverenosti ter pravice potrošnikov do obveščene izbire. Posebej nas skrbi, da brez ustreznega označevanja potrošniki ne bodo več mogli vedeti, ali živila vsebujejo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Poleg tega ostajajo odprta vprašanja patentiranja rastlin, dostopa do semenskega materiala in dolgoročnega vpliva na manjše kmetije ter ekološko in biodinamično pridelavo. Poziv slovenskim odločevalcem Po sprejetju uredbe je Zveza biodinamikov Slovenije skupaj s sopodpisniki naslovila poziv na Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter slovenske poslance. V pozivu smo poudarili, da bi morala Slovenija preučiti možnost vložitve ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije, saj je to ena zadnjih pravnih možnosti za presojo skladnosti nove uredbe z evropskim pravnim redom. Ob tem opozarjamo, da so strokovne in pravne podlage za takšen postopek že pripravile mednarodne skupine pravnih strokovnjakov in organizacij, zato bi jih lahko Slovenija uporabila brez večjih dodatnih stroškov. Širok odziv po Evropi Sprejem uredbe je sprožil številne odzive po vsej Evropi. Več sto organizacij, raziskovalcev, profesorjev, kmetov, čebelarjev, potrošniških organizacij ter predstavnikov ekološkega in biodinamičnega kmetijstva je združilo moči v skupni pobudi za ohranitev preglednega in odgovornega urejanja novih genomskih tehnik. Med podpisniki so številne evropske in mednarodne organizacije s področja ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, varovanja okolja, znanosti in potrošniških pravic, med njimi tudi Zveza biodinamikov Slovenije. Pomemben razvoj dogodkov na Slovaškem Posebej pomemben korak je bil storjen na Slovaškem, kjer je bila 14. julija 2026 na Ministrstvo za kmetijstvo predana skupna mednarodna pobuda za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije. Predstavnike pobude je nepričakovano osebno sprejel slovaški minister za kmetijstvo, po srečanju pa je bila organizirana tudi tiskovna konferenca, ki je bila deležna velike medijske pozornosti. Minister je napovedal, da bo dokumentacijo najprej preučilo Ministrstvo za pravosodje. Če bo pravna analiza pokazala ustrezne možnosti za uspeh postopka, bo o vložitvi ničnostne tožbe odločala slovaška vlada. Organizatorji pobude obenem poudarjajo, da bo uspeh pobude precej večji, če se bodo prizadevanjem pridružile tudi druge države članice Evropske unije. Zakaj je to pomembno? Razprava o novih genomskih tehnikah presega zgolj vprašanje ene uredbe. Gre za vprašanja: V Zvezi biodinamikov Slovenije bomo razvoj dogodkov še naprej pozorno spremljali ter o pomembnih novostih redno obveščali naše člane in širšo javnost. Verjamemo, da mora biti prihodnji razvoj evropskega kmetijstva utemeljen na preglednosti, odgovornosti, znanstveni presoji ter spoštovanju pravice potrošnikov do informirane izbire.