Novice

Strokovna ekskurzija Zveze biodinamikov Slovenije na Švedsko

1.-5. junij 2026 V začetku junija smo se člani Zveze biodinamikov Slovenije odpravili na strokovno ekskurzijo na Švedsko, v okolico Järne – kraja, ki predstavlja srce biodinamičnega gibanja v tej skandinavski državi. Petdnevno potovanje nam je omogočilo vpogled v delovanje biodinamičnih kmetij, izobraževalnih ustanov, raziskovalnih centrov in organizacij, ki že desetletja razvijajo in širijo biodinamiko na severu Evrope. Že ob prihodu nas je navdušila švedska pokrajina. Neskončna zelena prostranstva, gozdovi, travniki, jezera in značilne temno rdeče lesene hiše z belimi okenskimi okvirji ustvarjajo poseben občutek miru in povezanosti z naravo. Čeprav so bili dnevi sončni, nas je spremljal hladen severni veter, dolgi poletni dnevi pa so nam omogočali, da smo sonce opazovali skoraj do enajste ure zvečer. Biodinamična kmetija Yttereneby Prvi dan smo obiskali biodinamično kmetijo Yttereneby Farm, ki jo vodi mladi kmet Max skupaj z očetom in sodelavcem. Kmetija obsega kar 850 hektarjev zemljišč, na katerih redijo 90 krav molznic, teleta in nekaj prašičev ter pridelujejo krmo in žita. Švedske podnebne razmere od kmetov zahtevajo veliko načrtovanja. Dolge zime in pozna spomladanska zmrzal pomenijo, da morajo v kratkem rastnem obdobju pridelati dovolj hrane za živali skozi celotno zimo. Posebej zanimiv je bil njihov pristop h kompostiranju. Kompost pripravljajo iz lastnega gnoja in nastilja, ga v začetni fazi večkrat premešajo, nato pa pustijo zoreti celo leto. Uporabljajo tudi biodinamične preparate in druga fermentirana gnojila. Kmetija nas je navdušila z dobro organizacijo, sodobno mehanizacijo in jasnim zavedanjem pomena dolgoročnega ohranjanja rodovitnosti tal. Järna – središče biodinamike na Švedskem Drugi dan smo obiskali ustanove, ki so tesno povezane z razvojem biodinamike na Švedskem: vrtnarijo Skilleby Trädgård, šolo Skillebyholm, Biodinamično zvezo Švedske in organizacijo Demeter Švedska. Skilleby Trädgård se razprostira na 3,5 hektarja, kjer pridelujejo zelenjavo, sadje in jagodičevje ter izvajajo številne izobraževalne programe. Navdušili so nas sodobni rastlinjaki, lastna vzgoja sadik, inovativni pristopi k cepljenju rastlin ter zgledno povezovanje pridelave, izobraževanja in skrbi za biotsko raznovrstnost. Posebno doživetje je bilo srečanje s Tomasom Lüthijem, dolgoletnim strokovnjakom in duhovnim vodjo biodinamičnega gibanja. Predstavil nam je zgodovino skupnosti Järna, ki je nastala z željo po ustvarjanju prostora za razvoj biodinamičnega kmetovanja, izobraževanja in skrbi za osebe s posebnimi potrebami. Imeli so srečo, da so lahko s pomočjo donatorjev kupili zemljišče. Razvila se je vrtnarija, izobraževalni program za biodinamično kmetovanje, tu je tudi sedež Biodinamične Zveze Švedske in Združenja Demeter Švedska. V vrtnariji smo si ogledali zgledno urejene kompostne kupe, kjer zaradi velike količine hrastovega listja kompost zori tudi do tri leta. Posebno pozornost namenjajo spremljanju temperature komposta in uporabi biodinamičnih preparatov. Navdušili so nas tudi zeliščni vrtovi, zasnovani tako, da rastline razvijejo čim več eteričnih olj, ter rastlinjaki za vzgojo sadik in zelenjave. Predsednik Biodinamične zveze Švedske Per Sjöberg nam je predstavil trenutne izzive biodinamike v državi. Čeprav je bilo nekoč v skupnosti okoli tisoč biodinamičnih kmetij, jih danes deluje le še sedemnajst. Kljub temu ostaja optimističen. Poudaril je, da ni najpomembnejše število kmetij, temveč kakovost njihovega delovanja in moč skupnosti, ki jo ustvarjajo. Njegove besede so bile navdihujoče: biodinamika ne sme izgubiti svoje povezave med človekom in naravo. Prav ta odnos je tisti, ki lahko tudi v prihodnje pritegne nove generacije. Mlin Salta Kvarn Po kosilu v Kulturnem centru Järna, zgrajenem po načelih Steinerjeve arhitekture, smo občudovali izjemno akustično koncertno dvorano, vitraže in skladnost arhitekturnih oblik. Mnogi smo imeli občutek, da se človek v takem prostoru ne hrani le s hrano, ampak tudi z lepoto. Ogledali smo si tudi podjetje za predelavo ekoloških žit in pekarno Saltå Kvarn, eno od pionirskih podjetij ekološke prehrane na Švedskem.Obiskali smo starejši mlin, kjer smo si ogledali delovanje mlina in sodobno računalniško vodene procese predelave žita. Čeprav se tudi oni soočajo z zmanjšanim povpraševanjem po mlevskih izdelkih in kruhu, ostajajo pomemben promotor biodinamičnih in Demeter izdelkov na Švedskem. Inovativni pristopi mladih kmetov Posebno navdušenje je med udeleženci vzbudil obisk manjše zelenjadarske kmetije Martina Fellkvista. Skupaj z ženo in dvema sodelavcema prideluje sadike in zelenjavo za vrhunske restavracije v Stockholmu. Na kmetiji uspešno združujejo biodinamična načela in sodobne tehnološke rešitve. Rastlinjake ogrevajo s sekanci, uporabljajo računalniško vodeno kapljično namakanje, deževnico zbirajo v jezercu, voda za zalivanje pa teče preko tako imenovanih »flow forms«. Martin je poudaril, da danes ljudi pogosto bolj pritegnejo inovativne zgodbe in novi pristopi kot zgolj oznaka zdrave hrane. Prav zato na kmetiji organizirajo kulinarične dogodke, kjer vrhunski kuharji pripravljajo jedi neposredno iz sveže pobrane zelenjave. Raziskave in izobraževanje za prihodnost Tretji dan smo obiskali Biodinamični raziskovalni inštitut. Raziskovalci že več kot štiri desetletja preučujejo vplive različnih načinov pridelave na rast ječmena, krompirja in korenja. Ogledali smo si tudi manjšo učno kmetijo z govedom in kokošmi, kjer mladi iz bližnje srednje šole pridobivajo praktične izkušnje. Ob hlevu je tudi sirarna, a je še niso uspeli vzpostaviti – to je cilj za naslednje leto. Živali so krmljene izključno s pašo in senom, ki ga dosušijo v sušilnici. Dan smo zaključili v prijetnem vzdušju ob Baltskem morju, kjer smo skupaj s švedskimi gostitelji izmenjali izkušnje in predstavili svoje delo v biodinamičnem gibanju. Ob tej priložnosti je predsednica Zveze biodinamikov Slovenije Sonja Vavken kolege povabila na obisk v Slovenijo. Stockholm – stik s švedsko kulturo Četrti dan smo namenili spoznavanju švedske prestolnice. Obiskali smo Stockholm, otok Djurgården ter znamenita muzeja Vasa in Skansen, ki ponujata vpogled v bogato zgodovino in kulturno dediščino Švedske. Skupne ugotovitve Ekskurzija je pokazala, da se biodinamično gibanje na Švedskem sooča s podobnimi izzivi kot v Sloveniji. Nosilci znanja se starajo, mlajših prevzemnikov je premalo, kmetijstvo pa je vse bolj pod pritiskom ekonomskih razmer in potrošniških navad. Kljub temu smo povsod srečevali ljudi, ki z veliko predanostjo razvijajo biodinamiko, raziskujejo nove poti in gradijo skupnosti. Prav skupnost, sodelovanje in medsebojna podpora so se znova pokazali kot ena največjih prednosti biodinamičnega gibanja. Na ekskurziji nas je bilo 22 udeležencev iz različnih delov Slovenije. Posebej nas je razveselila prisotnost treh mladih kmetov, ki dokazujejo, da ima biodinamika tudi prihodnost. Potovali smo kot raznolika, a povezana skupina, ki jo druži spoštovanje do zemlje, rastlin, živali in človeka. Iskrena zahvala gre Amandi za odlično organizacijo potovanja, vsem

1. srečanje članov biodinamičnih društev Slovenije

V soboto, 19. oktobra 2024, se je na Medvedjem Brdu odvilo prvo skupno srečanje biodinamičnih društev Slovenije. Dogodek je v prijetnem jesenskem vzdušju povezal člane različnih društev, ki delujejo na področju biodinamičnega kmetovanja, ter ustvaril prostor za izmenjavo izkušenj, znanja in osebnih srečanj. Udeleženci so se začeli zbirati v dopoldanskih urah, kjer je sledil topel pozdrav gostiteljev ter predstavitev poteka dneva. V nadaljevanju je sledila predstavitev Društva Ajda Vrzdenec, ki je orisala svoje delovanje, izkušnje in dejavnosti v lokalnem okolju. Pomemben in čustveno obarvan trenutek srečanja je bila tudi podelitev plakete častne članice Zveze biodinamikov Slovenije Meti Vrhunc, kot izraz zahvale in priznanja za njeno dolgoletno predano delo. Srečanje je nato prešlo v bolj osebno in povezovalno obliko, kjer so se udeleženci skozi kratka usmerjena srečanja spoznavali med seboj, tudi tisti, ki se sicer redkeje srečujejo v okviru svojih lokalnih društev. Kulturni del dneva je obogatil koncert skupine Kontrabant. Sledil je še poseben večerni program pod zvezdnim nebom. Na Šinkovčevem hribu nad CŠOD Medved je potekala astronomska delavnica, kjer so udeleženci spoznavali gibanja osončja in ozvezdja zodiaka, kasneje pa še opazovanje nočnega neba. Srečanje je tako zaokrožilo dan v duhu povezovanja narave, znanja in skupnosti – od dopoldanskega uvoda do večernega pogleda v vesolje.

2. srečanje članov biodinamičnih društev Slovenije

V soboto, 9. maja 2026, je Društvo Ajda Štajerska v Taboru na Vranskem pripravilo zelo zanimivo 2. srečanje članov biodinamičnih društev Slovenije. V uvodnem delu je predsednik Društva Ajda Štajerska, Silvo Marič, pozdravil vse goste, predsednico Zveze biodinamikov Slovenije Sonjo Vavken, Meto Vrhunc, ponudnike biodinamičnih pridelkov ter vse, ki so pomagali pri organizaciji dogodka. K besedi je povabil tudi predsednico zveze Sonjo Vavken, ki je poudarila pomen tovrstnih srečanj za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter za širjenje kulture biodinamične pridelave hrane, ki ima pomembno vlogo za človeka, naravo in živali. Zbrane je nagovorila tudi Meta Vrhunc, utemeljiteljica biodinamike v Sloveniji. Predsednik Društva Ajda Štajerska je predstavil delovanje društva in način povezovanja članov, saj društvo deluje na širšem območju od Vranskega do Podčetrtka in vse do Maribora. V okviru društva delujejo iniciativne skupine za timsko delo na področju priprave in uporabe preparatov, organizirajo pa tudi različne izlete in strokovne ekskurzije, namenjene pridobivanju znanja in druženju. Sledilo je predavanje Katje Temnik iz biodinamične kmetije Majnika z naslovom »Pomen biodinamike za sedanjost in prihodnost«. V predavanju je predstavila pomen in začetek duhovnega razvoja človeka, osvetlila problem materialističnega pogleda na svet ter pomanjkanje duhovne razsežnosti v sodobni družbi, kjer pogosto prevladuje tehnika. Poudarila je pomen hrane ter njen vpliv na zavest, razmišljanje, sklepanje in sprejemanje odločitev. Posebej je izpostavila pomen krave kot domače živali za celostno delovanje kmetije ter povezanost narave, človeka in živali. Zaključila je z mislijo, da je naloga človeka najti smisel življenja na zemlji ter se zavedati pomena biodinamike za razvoj človeka, narave in ohranjanje zemlje v Sloveniji in svetu. Program se je nadaljeval z vajami evritmije, namenjenimi tako telesnemu kot duhovnemu razvoju človeka. Druženje se je nadaljevalo ob kosilu, ki so ga gostitelji pripravili kot pravo kulinarično doživetje, skupaj z okusno sladico. V tem času je potekala tudi »društvena tržnica« z biodinamičnimi pridelki s kmetij Štajerske in Istre, predstavitvami knjig in brošur s področja biodinamike ter izmenjavo sadik in vrtnega orodja. Magistra farmacije Ana Mlačnik je udeležence v svojem predavanju popeljala skozi sedem zdravilnih zelišč: rman, kamilico, hrastovo lubje, regrat, baldrijan, njivsko preslico in koprivo. Poudarila je njihov pomen za zdravje človeka, narave in živali ter njihovo vlogo v biodinamični praksi. Srečanje je potekalo v izjemno toplem in prijetnem vzdušju, kjer so udeleženci izmenjali znanja, izkušnje in poglede na nadaljnji razvoj biodinamike.

Tudi vi lahko zahtevate od naših evropskih poslancev, da se na glasovanju v zvezi z GSO pravilno odločijo

Brez GSO skozi zadnja vrata! Prosite naše politike, naj ohranijo našo svobodo izbire! EU načrtuje znatno oslabitev zahtev glede GSO z novo uredbo za nove GSO, imenovano tudi »nove genomske tehnike«. Če bo uredba sprejeta, ne bo več predhodnih varnostnih pregledov, obvezne sledljivosti ali označevanja na embalaži za nove GSO. To bi pomenilo, da bi lahko gensko spremenjeni izdelki prišli na naša polja in krožnike, ne da bi mi vedeli zanje. Pošljite e-pošto svojim poslancem in jih prosite, naj se zavzamejo za stroge predpise za vse nove GSO! Kaj je na kocki? Evropski parlament in Svet ministrov sta v zadnjih krogih pogajanj, preden bo lahko sprejeta uredba o novih GSO. Zaenkrat le Evropski parlament zahteva ohranitev zahtev glede sledljivosti in označevanja za vse nove GSO. To je bistveno za zagotovitev, da se lahko rejci, kmetje, proizvajalci in potrošniki informirano odločajo o tem, kaj sadimo ali jemo. Ne tvegajmo z našo hrano in ne zavajajmo potrošnikov – označevanje na embalaži mora biti zagotovljeno v celotni vrednostni verigi. Če so ti novi gensko spremenjeni proizvodi tako obetavni, kot trdi semenska industrija, zakaj potem ne bi bili ustrezno označeni? Čas je, da naši poslanci prevzamejo odgovornost za svoje odločitve; morajo spoštovati našo pravico do izbire in zaščititi kmetijstvo brez GSO. Pomagajte nam ohraniti našo pravico do izbire!