Novice

Avgust 2026 – Predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij so se 4. avgusta 2026 na Ministrstvu za kmetijstvo sestali s predstavniki ministrstva. Na sestanku so zahtevali jasno stališče Slovenije do nove evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah (NGT) ter opozorili na vprašanja, ki po njihovem mnenju pomembno zadevajo prihodnost slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema. Med ključnimi zahtevami so zaščita pravice potrošnikov do izbire in informacij o tem, kaj kupujejo, sledljivost in označevanje proizvodov, zaščita ekološkega in sonaravnega kmetovanja, varovanje biotske pestrosti ter preprečevanje neželenega vnosa gensko spremenjenih organizmov v naravo. Organizacije opozarjajo tudi na vprašanje patentiranja semenskega materiala in na morebitne dolgoročne vplive NGT na okolje, zdravje ljudi, čebele in prehransko suverenost. Poziv Sloveniji k pravnemu ukrepanju Predstavniki organizacij so Slovenijo pozvali, naj podpre pobudo Slovaške za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije in se tudi sama pridruži pravnemu postopku. Na sestanku so predstavili pomisleke glede nove evropske ureditve rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Posebej so izpostavili vprašanja neoznačevanja, sledljivosti, patentiranja semenskega materiala ter sobivanja različnih načinov kmetovanja. Opozorili so tudi na morebitne dolgoročne posledice za okolje in biotsko pestrost ter na tveganja za čebelarstvo, ekološko in sonaravno kmetijstvo. Pomembno vprašanje je tudi možnost, da bi se NGT-material znašel v pridelavi, kjer ga kmetje ne želijo uporabljati. Organizacije zato poudarjajo potrebo po jasnih pravilih, ki bodo omogočala varno sobivanje različnih načinov kmetovanja in zaščitila pravico kmetov do izbire. Časa za odločitev je malo Po informacijah, predstavljenih na sestanku, je bila nova uredba objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26. junija 2026, rok za vložitev ničnostne tožbe pa naj bi se iztekel 10. septembra 2026. Slovenskim predstavnikom je bil izročen tudi osnutek tožbe v slovenskem in nemškem jeziku, ki lahko predstavlja podlago za nadaljnjo pravno presojo in ukrepanje. Predstavniki organizacij so ministrstvo zaprosili, naj njihove zahteve in stališča posreduje pristojnim odločevalcem. Kot rok za jasno opredelitev Slovenije so določili 16. avgust 2026. Sestanek 4. avgusta je po njihovih besedah potekal konstruktivno, vendar na njem niso prejeli zagotovila, da se bo Slovenija pridružila ničnostni tožbi oziroma podprla pobudo Slovaške. Prihodnost hrane se začne pri semenu Vprašanje NGT ni zgolj vprašanje odnosa do znanosti in tehnološkega napredka. Gre tudi za vprašanje, kakšen prehranski in kmetijski sistem želimo v Sloveniji. Želimo sistem, v katerem imajo kmetje dostop do raznolikih semen, v katerem se ohranjajo avtohtone in tradicionalne sorte ter v katerem lahko ekološki in sonaravni kmetje varno pridelujejo brez neželenega vnosa NGT. Želimo tudi sistem, v katerem ima potrošnik pravico vedeti, kaj kupuje, in možnost, da se na podlagi jasnih in zanesljivih informacij sam odloči. Zato organizacije pozivajo odločevalce, naj pri odločanju upoštevajo previdnostno načelo, pravico potrošnikov do izbire, interese kmetov ter varovanje biotske pestrosti, okolja in prehranske suverenosti Slovenije. Odločitev o NGT bo tako tudi odločitev o tem, kakšno prihodnost slovenskega kmetijstva in prehrane želimo soustvarjati. Želite podpreti pobudo? Organizacije in posamezniki, ki želijo podpreti poziv Sloveniji k zaščiti pravic potrošnikov, kmetov, okolja in semenske suverenosti, lahko svojo podporo izrazijo z izpolnitvijo obrazca: https://docs.google.com/forms/d/1YI_YhztAiUzZMFiH9pdvdw_A6j-ebQXOJh5kE5RJ2Qk/edit

Ekološko in biodinamično kmetijstvo se soočata s pomembnimi spremembami, ki odpirajo številna vprašanja o prihodnosti našega kmetijstva, hrane, semen in pravice do izbire. O teh vprašanjih bomo spregovorili na okrogli mizi »Kam gre ekološko kmetijstvo in kdo bo varoval naša semena?«, ki bo v okviru 4. Praznika biodinamike potekala v soboto, 5. septembra 2026, ob 11.30 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. O prihodnosti ekološkega kmetijstva in naših semen Na okrogli mizi bomo skupaj s sogovorniki odprli vprašanja, ki so pomembna tako za kmete in pridelovalce kot tudi za potrošnike. Pogovarjali se bomo o tem: Posebno pozornost bomo namenili vprašanju, kako ohraniti raznolikost semen, zaščititi interese slovenskih kmetov in zagotoviti pravico potrošnikov do informacij in obveščene izbire. Nova ureditev NGT in vprašanje zaščite semen Nova evropska ureditev na področju novih genomskih tehnik prinaša spremembe, ki bodo vplivale tudi na slovensko kmetijstvo in semenarstvo. Ob tem se odpirajo pomembna vprašanja o preglednosti, varovanju genske raznovrstnosti, zaščiti ekološkega in biodinamičnega kmetijstva ter pravici potrošnikov do izbire. Prav zato želimo v razpravo vključiti različne poglede in odpreti prostor za vprašanja ter izmenjavo mnenj. K sodelovanju vabimo tudi vas Okrogla miza ni namenjena le poslušanju. K sodelovanju vabimo vse obiskovalce Praznika biodinamike. Pridite, vprašajte, izrazite svoje mnenje in skupaj z nami odpirajte vprašanja o prihodnosti našega kmetijstva in hrane. Ob okrogli mizi bo predstavljena tudi možnost podpore pozivu za zaščito kmetov, potrošnikov, semen in pravice do izbire. Svoj glas lahko podprete prek spletnega obrazca:https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekG_eXDQ-Tgt1nY8YQxCY37J5L34cF6h9isSg4B2JsbOFbvg/viewform?usp=header Podporo bo mogoče oddati tudi s skeniranjem QR-kode na plakatu, ki bo postavljen ob stojnici Zveze biodinamikov Slovenije in Združenja Demeter Slovenija. Vaša podpora šteje Prihodnost našega kmetijstva, hrane in semen ni le vprašanje kmetijske politike. Zadeva vse nas – kmete, pridelovalce, vrtičkarje, potrošnike, stroko in širšo javnost. Naša hrana. Naša semena. Naša pravica do izbire. Pridite na okroglo mizo in sodelujte v pogovoru. KAM GRE EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN KDO BO VAROVAL NAŠA SEMENA? 📅 Sobota, 5. september 2026🕦 11.30📍 Pogačarjev trg, Ljubljana Okrogla miza je del programa 4. Praznika biodinamike, ki ga pripravljata Zveza biodinamikov Slovenije in Združenje Demeter Slovenija.

Evropski parlament je 17. junija 2026 sprejel Uredbo (EU) 2026/1388 o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (NGT), in izdelkih iz njih. Nova ureditev predstavlja eno največjih sprememb evropske zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov v zadnjih letih. S sprejeto uredbo bodo rastline, uvrščene v kategorijo 1, v veliki meri izvzete iz dosedanje zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih. To pomeni, da zanje ne bodo več veljale obvezna ocena tveganja, sledljivost in označevanje, kot jih poznamo pri GSO. Le rastline kategorije 2 bodo še naprej predmet obstoječe zakonodaje EU. V Zvezi biodinamikov Slovenije menimo, da takšna ureditev odpira pomembna vprašanja glede varovanja zdravja ljudi, biotske raznovrstnosti, prehranske suverenosti ter pravice potrošnikov do obveščene izbire. Posebej nas skrbi, da brez ustreznega označevanja potrošniki ne bodo več mogli vedeti, ali živila vsebujejo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Poleg tega ostajajo odprta vprašanja patentiranja rastlin, dostopa do semenskega materiala in dolgoročnega vpliva na manjše kmetije ter ekološko in biodinamično pridelavo. Poziv slovenskim odločevalcem Po sprejetju uredbe je Zveza biodinamikov Slovenije skupaj s sopodpisniki naslovila poziv na Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter slovenske poslance. V pozivu smo poudarili, da bi morala Slovenija preučiti možnost vložitve ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije, saj je to ena zadnjih pravnih možnosti za presojo skladnosti nove uredbe z evropskim pravnim redom. Ob tem opozarjamo, da so strokovne in pravne podlage za takšen postopek že pripravile mednarodne skupine pravnih strokovnjakov in organizacij, zato bi jih lahko Slovenija uporabila brez večjih dodatnih stroškov. Širok odziv po Evropi Sprejem uredbe je sprožil številne odzive po vsej Evropi. Več sto organizacij, raziskovalcev, profesorjev, kmetov, čebelarjev, potrošniških organizacij ter predstavnikov ekološkega in biodinamičnega kmetijstva je združilo moči v skupni pobudi za ohranitev preglednega in odgovornega urejanja novih genomskih tehnik. Med podpisniki so številne evropske in mednarodne organizacije s področja ekološkega in biodinamičnega kmetijstva, varovanja okolja, znanosti in potrošniških pravic, med njimi tudi Zveza biodinamikov Slovenije. Pomemben razvoj dogodkov na Slovaškem Posebej pomemben korak je bil storjen na Slovaškem, kjer je bila 14. julija 2026 na Ministrstvo za kmetijstvo predana skupna mednarodna pobuda za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije. Predstavnike pobude je nepričakovano osebno sprejel slovaški minister za kmetijstvo, po srečanju pa je bila organizirana tudi tiskovna konferenca, ki je bila deležna velike medijske pozornosti. Minister je napovedal, da bo dokumentacijo najprej preučilo Ministrstvo za pravosodje. Če bo pravna analiza pokazala ustrezne možnosti za uspeh postopka, bo o vložitvi ničnostne tožbe odločala slovaška vlada. Organizatorji pobude obenem poudarjajo, da bo uspeh pobude precej večji, če se bodo prizadevanjem pridružile tudi druge države članice Evropske unije. Zakaj je to pomembno? Razprava o novih genomskih tehnikah presega zgolj vprašanje ene uredbe. Gre za vprašanja: V Zvezi biodinamikov Slovenije bomo razvoj dogodkov še naprej pozorno spremljali ter o pomembnih novostih redno obveščali naše člane in širšo javnost. Verjamemo, da mora biti prihodnji razvoj evropskega kmetijstva utemeljen na preglednosti, odgovornosti, znanstveni presoji ter spoštovanju pravice potrošnikov do informirane izbire.

1.-5. junij 2026 V začetku junija smo se člani Zveze biodinamikov Slovenije odpravili na strokovno ekskurzijo na Švedsko, v okolico Järne – kraja, ki predstavlja srce biodinamičnega gibanja v tej skandinavski državi. Petdnevno potovanje nam je omogočilo vpogled v delovanje biodinamičnih kmetij, izobraževalnih ustanov, raziskovalnih centrov in organizacij, ki že desetletja razvijajo in širijo biodinamiko na severu Evrope. Že ob prihodu nas je navdušila švedska pokrajina. Neskončna zelena prostranstva, gozdovi, travniki, jezera in značilne temno rdeče lesene hiše z belimi okenskimi okvirji ustvarjajo poseben občutek miru in povezanosti z naravo. Čeprav so bili dnevi sončni, nas je spremljal hladen severni veter, dolgi poletni dnevi pa so nam omogočali, da smo sonce opazovali skoraj do enajste ure zvečer. Biodinamična kmetija Yttereneby Prvi dan smo obiskali biodinamično kmetijo Yttereneby Farm, ki jo vodi mladi kmet Max skupaj z očetom in sodelavcem. Kmetija obsega kar 850 hektarjev zemljišč, na katerih redijo 90 krav molznic, teleta in nekaj prašičev ter pridelujejo krmo in žita. Švedske podnebne razmere od kmetov zahtevajo veliko načrtovanja. Dolge zime in pozna spomladanska zmrzal pomenijo, da morajo v kratkem rastnem obdobju pridelati dovolj hrane za živali skozi celotno zimo. Posebej zanimiv je bil njihov pristop h kompostiranju. Kompost pripravljajo iz lastnega gnoja in nastilja, ga v začetni fazi večkrat premešajo, nato pa pustijo zoreti celo leto. Uporabljajo tudi biodinamične preparate in druga fermentirana gnojila. Kmetija nas je navdušila z dobro organizacijo, sodobno mehanizacijo in jasnim zavedanjem pomena dolgoročnega ohranjanja rodovitnosti tal. Järna – središče biodinamike na Švedskem Drugi dan smo obiskali ustanove, ki so tesno povezane z razvojem biodinamike na Švedskem: vrtnarijo Skilleby Trädgård, šolo Skillebyholm, Biodinamično zvezo Švedske in organizacijo Demeter Švedska. Skilleby Trädgård se razprostira na 3,5 hektarja, kjer pridelujejo zelenjavo, sadje in jagodičevje ter izvajajo številne izobraževalne programe. Navdušili so nas sodobni rastlinjaki, lastna vzgoja sadik, inovativni pristopi k cepljenju rastlin ter zgledno povezovanje pridelave, izobraževanja in skrbi za biotsko raznovrstnost. Posebno doživetje je bilo srečanje s Tomasom Lüthijem, dolgoletnim strokovnjakom in duhovnim vodjo biodinamičnega gibanja. Predstavil nam je zgodovino skupnosti Järna, ki je nastala z željo po ustvarjanju prostora za razvoj biodinamičnega kmetovanja, izobraževanja in skrbi za osebe s posebnimi potrebami. Imeli so srečo, da so lahko s pomočjo donatorjev kupili zemljišče. Razvila se je vrtnarija, izobraževalni program za biodinamično kmetovanje, tu je tudi sedež Biodinamične Zveze Švedske in Združenja Demeter Švedska. V vrtnariji smo si ogledali zgledno urejene kompostne kupe, kjer zaradi velike količine hrastovega listja kompost zori tudi do tri leta. Posebno pozornost namenjajo spremljanju temperature komposta in uporabi biodinamičnih preparatov. Navdušili so nas tudi zeliščni vrtovi, zasnovani tako, da rastline razvijejo čim več eteričnih olj, ter rastlinjaki za vzgojo sadik in zelenjave. Predsednik Biodinamične zveze Švedske Per Sjöberg nam je predstavil trenutne izzive biodinamike v državi. Čeprav je bilo nekoč v skupnosti okoli tisoč biodinamičnih kmetij, jih danes deluje le še sedemnajst. Kljub temu ostaja optimističen. Poudaril je, da ni najpomembnejše število kmetij, temveč kakovost njihovega delovanja in moč skupnosti, ki jo ustvarjajo. Njegove besede so bile navdihujoče: biodinamika ne sme izgubiti svoje povezave med človekom in naravo. Prav ta odnos je tisti, ki lahko tudi v prihodnje pritegne nove generacije. Mlin Salta Kvarn Po kosilu v Kulturnem centru Järna, zgrajenem po načelih Steinerjeve arhitekture, smo občudovali izjemno akustično koncertno dvorano, vitraže in skladnost arhitekturnih oblik. Mnogi smo imeli občutek, da se človek v takem prostoru ne hrani le s hrano, ampak tudi z lepoto. Ogledali smo si tudi podjetje za predelavo ekoloških žit in pekarno Saltå Kvarn, eno od pionirskih podjetij ekološke prehrane na Švedskem.Obiskali smo starejši mlin, kjer smo si ogledali delovanje mlina in sodobno računalniško vodene procese predelave žita. Čeprav se tudi oni soočajo z zmanjšanim povpraševanjem po mlevskih izdelkih in kruhu, ostajajo pomemben promotor biodinamičnih in Demeter izdelkov na Švedskem. Inovativni pristopi mladih kmetov Posebno navdušenje je med udeleženci vzbudil obisk manjše zelenjadarske kmetije Martina Fellkvista. Skupaj z ženo in dvema sodelavcema prideluje sadike in zelenjavo za vrhunske restavracije v Stockholmu. Na kmetiji uspešno združujejo biodinamična načela in sodobne tehnološke rešitve. Rastlinjake ogrevajo s sekanci, uporabljajo računalniško vodeno kapljično namakanje, deževnico zbirajo v jezercu, voda za zalivanje pa teče preko tako imenovanih »flow forms«. Martin je poudaril, da danes ljudi pogosto bolj pritegnejo inovativne zgodbe in novi pristopi kot zgolj oznaka zdrave hrane. Prav zato na kmetiji organizirajo kulinarične dogodke, kjer vrhunski kuharji pripravljajo jedi neposredno iz sveže pobrane zelenjave. Raziskave in izobraževanje za prihodnost Tretji dan smo obiskali Biodinamični raziskovalni inštitut. Raziskovalci že več kot štiri desetletja preučujejo vplive različnih načinov pridelave na rast ječmena, krompirja in korenja. Ogledali smo si tudi manjšo učno kmetijo z govedom in kokošmi, kjer mladi iz bližnje srednje šole pridobivajo praktične izkušnje. Ob hlevu je tudi sirarna, a je še niso uspeli vzpostaviti – to je cilj za naslednje leto. Živali so krmljene izključno s pašo in senom, ki ga dosušijo v sušilnici. Dan smo zaključili v prijetnem vzdušju ob Baltskem morju, kjer smo skupaj s švedskimi gostitelji izmenjali izkušnje in predstavili svoje delo v biodinamičnem gibanju. Ob tej priložnosti je predsednica Zveze biodinamikov Slovenije Sonja Vavken kolege povabila na obisk v Slovenijo. Stockholm – stik s švedsko kulturo Četrti dan smo namenili spoznavanju švedske prestolnice. Obiskali smo Stockholm, otok Djurgården ter znamenita muzeja Vasa in Skansen, ki ponujata vpogled v bogato zgodovino in kulturno dediščino Švedske. Skupne ugotovitve Ekskurzija je pokazala, da se biodinamično gibanje na Švedskem sooča s podobnimi izzivi kot v Sloveniji. Nosilci znanja se starajo, mlajših prevzemnikov je premalo, kmetijstvo pa je vse bolj pod pritiskom ekonomskih razmer in potrošniških navad. Kljub temu smo povsod srečevali ljudi, ki z veliko predanostjo razvijajo biodinamiko, raziskujejo nove poti in gradijo skupnosti. Prav skupnost, sodelovanje in medsebojna podpora so se znova pokazali kot ena največjih prednosti biodinamičnega gibanja. Na ekskurziji nas je bilo 22 udeležencev iz različnih delov Slovenije. Posebej nas je razveselila prisotnost treh mladih kmetov, ki dokazujejo, da ima biodinamika tudi prihodnost. Potovali smo kot raznolika, a povezana skupina, ki jo druži spoštovanje do zemlje, rastlin, živali in človeka. Iskrena zahvala gre Amandi za odlično organizacijo potovanja, vsem

V soboto, 19. oktobra 2024, se je na Medvedjem Brdu odvilo prvo skupno srečanje biodinamičnih društev Slovenije. Dogodek je v prijetnem jesenskem vzdušju povezal člane različnih društev, ki delujejo na področju biodinamičnega kmetovanja, ter ustvaril prostor za izmenjavo izkušenj, znanja in osebnih srečanj. Udeleženci so se začeli zbirati v dopoldanskih urah, kjer je sledil topel pozdrav gostiteljev ter predstavitev poteka dneva. V nadaljevanju je sledila predstavitev Društva Ajda Vrzdenec, ki je orisala svoje delovanje, izkušnje in dejavnosti v lokalnem okolju. Pomemben in čustveno obarvan trenutek srečanja je bila tudi podelitev plakete častne članice Zveze biodinamikov Slovenije Meti Vrhunc, kot izraz zahvale in priznanja za njeno dolgoletno predano delo. Srečanje je nato prešlo v bolj osebno in povezovalno obliko, kjer so se udeleženci skozi kratka usmerjena srečanja spoznavali med seboj, tudi tisti, ki se sicer redkeje srečujejo v okviru svojih lokalnih društev. Kulturni del dneva je obogatil koncert skupine Kontrabant. Sledil je še poseben večerni program pod zvezdnim nebom. Na Šinkovčevem hribu nad CŠOD Medved je potekala astronomska delavnica, kjer so udeleženci spoznavali gibanja osončja in ozvezdja zodiaka, kasneje pa še opazovanje nočnega neba. Srečanje je tako zaokrožilo dan v duhu povezovanja narave, znanja in skupnosti – od dopoldanskega uvoda do večernega pogleda v vesolje.

V soboto, 9. maja 2026, je Društvo Ajda Štajerska v Taboru na Vranskem pripravilo zelo zanimivo 2. srečanje članov biodinamičnih društev Slovenije. V uvodnem delu je predsednik Društva Ajda Štajerska, Silvo Marič, pozdravil vse goste, predsednico Zveze biodinamikov Slovenije Sonjo Vavken, Meto Vrhunc, ponudnike biodinamičnih pridelkov ter vse, ki so pomagali pri organizaciji dogodka. K besedi je povabil tudi predsednico zveze Sonjo Vavken, ki je poudarila pomen tovrstnih srečanj za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter za širjenje kulture biodinamične pridelave hrane, ki ima pomembno vlogo za človeka, naravo in živali. Zbrane je nagovorila tudi Meta Vrhunc, utemeljiteljica biodinamike v Sloveniji. Predsednik Društva Ajda Štajerska je predstavil delovanje društva in način povezovanja članov, saj društvo deluje na širšem območju od Vranskega do Podčetrtka in vse do Maribora. V okviru društva delujejo iniciativne skupine za timsko delo na področju priprave in uporabe preparatov, organizirajo pa tudi različne izlete in strokovne ekskurzije, namenjene pridobivanju znanja in druženju. Sledilo je predavanje Katje Temnik iz biodinamične kmetije Majnika z naslovom »Pomen biodinamike za sedanjost in prihodnost«. V predavanju je predstavila pomen in začetek duhovnega razvoja človeka, osvetlila problem materialističnega pogleda na svet ter pomanjkanje duhovne razsežnosti v sodobni družbi, kjer pogosto prevladuje tehnika. Poudarila je pomen hrane ter njen vpliv na zavest, razmišljanje, sklepanje in sprejemanje odločitev. Posebej je izpostavila pomen krave kot domače živali za celostno delovanje kmetije ter povezanost narave, človeka in živali. Zaključila je z mislijo, da je naloga človeka najti smisel življenja na zemlji ter se zavedati pomena biodinamike za razvoj človeka, narave in ohranjanje zemlje v Sloveniji in svetu. Program se je nadaljeval z vajami evritmije, namenjenimi tako telesnemu kot duhovnemu razvoju človeka. Druženje se je nadaljevalo ob kosilu, ki so ga gostitelji pripravili kot pravo kulinarično doživetje, skupaj z okusno sladico. V tem času je potekala tudi »društvena tržnica« z biodinamičnimi pridelki s kmetij Štajerske in Istre, predstavitvami knjig in brošur s področja biodinamike ter izmenjavo sadik in vrtnega orodja. Magistra farmacije Ana Mlačnik je udeležence v svojem predavanju popeljala skozi sedem zdravilnih zelišč: rman, kamilico, hrastovo lubje, regrat, baldrijan, njivsko preslico in koprivo. Poudarila je njihov pomen za zdravje človeka, narave in živali ter njihovo vlogo v biodinamični praksi. Srečanje je potekalo v izjemno toplem in prijetnem vzdušju, kjer so udeleženci izmenjali znanja, izkušnje in poglede na nadaljnji razvoj biodinamike.

Podatki raziskav dosledno kažejo, da si več kot 85 % državljanov želi, da so GSO na živilih označeni. To vključuje tudi tako imenovane nove GSO. Zbranih je bilo več kot 500.000 podpisov potrošnikov, ki zahtevajo, da so vse gensko spremenjene sestavine označene. EU pa namerava to obveznost za nove GSO ukiniti.