Ena najdaljših znanstvenih raziskav na svetu kaže, kako različni sistemi kmetovanja vplivajo na pridelek, rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost, podnebje in učinkovito rabo naravnih virov.
Kako se ekološko kmetovanje dolgoročno primerja s konvencionalnim? Ali lahko zagotavlja primerljive pridelke, hkrati pa varuje tla, podnebje in biotsko raznovrstnost? Na ta vprašanja že več kot štiri desetletja odgovarja eden najpomembnejših kmetijskih poskusov na svetu – poskus DOK, ki od leta 1978 poteka v Švici pod vodstvom Raziskovalnega inštituta za ekološko kmetijstvo (FiBL).
DOK je danes najdlje trajajoči primerjalni poskus različnih sistemov kmetovanja na svetu. V njem raziskovalci spremljajo biodinamični, ekološki in dva konvencionalna sistema pridelave na enakih tleh, v enakem kolobarju in pod primerljivimi pridelovalnimi pogoji. V več kot 45 letih je bilo opravljenih več deset raziskovalnih projektov, analiziranih na tisoče vzorcev tal in rastlin ter objavljenih več kot sto znanstvenih člankov. Rezultati predstavljajo eno najtrdnejših znanstvenih podlag za ocenjevanje dolgoročnih učinkov različnih načinov kmetovanja.
Ekološko kmetovanje dosega visoko pridelovalno učinkovitost
Pogosto velja prepričanje, da ekološko kmetovanje ne more zagotoviti zadostnih pridelkov. Dolgoročni rezultati poskusa DOK kažejo bolj uravnoteženo sliko.
Ekološka sistema sta v povprečju dosegla približno 85 odstotkov pridelka konvencionalnih sistemov. Hkrati pa sta za pridelavo porabila približno polovico manj hranil in energije ter kar 92 odstotkov manj fitofarmacevtskih sredstev. Takšna učinkovitost pomeni bistveno manjše obremenjevanje okolja ob razmeroma majhnem zmanjšanju pridelka.
Razlike med posameznimi kulturami sicer obstajajo. Pri nekaterih, kot so deteljno-travne mešanice in soja, so bile razlike zelo majhne, pri krompirju in ozimni pšenici pa nekoliko večje. Kljub temu raziskava jasno kaže, da lahko dobro načrtovano ekološko kmetovanje dolgoročno zagotavlja stabilno in zanesljivo pridelavo.
Rodovitna tla so največji kapital vsake kmetije
Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je vpliv načina gospodarjenja na kakovost tal.
V ekoloških sistemih so tla vsebovala več humusa, večjo mikrobno biomaso in izrazito večjo biološko aktivnost. Posebej izstopa biodinamični sistem, v katerem je uporaba kompostiranega hlevskega gnoja pomembno prispevala k povečanju vsebnosti organske snovi v tleh.
V primerjavi s konvencionalnimi sistemi so raziskovalci ugotovili:
- 18 % več humusa,
- 40 % več mikroorganizmov,
- 83 % večjo biološko aktivnost tal,
- 37 % učinkovitejšo mobilizacijo hranil.
Skupno so bili kazalniki rodovitnosti tal v ekoloških sistemih v povprečju za 44 odstotkov boljši.
Takšna tla bolje zadržujejo vodo, so odpornejša proti zbijanju in eroziji ter predstavljajo stabilnejši temelj za pridelavo v obdobjih suše in vremenskih ekstremov.
Več življenja v tleh in na njivah
Biotska raznovrstnost ni pomembna le z vidika varstva narave, temveč tudi za dolgoročno delovanje kmetijskih ekosistemov.
Na ekoloških parcelah so raziskovalci zabeležili bistveno večjo pestrost rastlinskih vrst, več deževnikov, več pajkov in več talnih hroščev. Prav tako so bile v tleh številčnejše koristne mikorizne glive in druge skupine mikroorganizmov, ki izboljšujejo dostopnost hranil ter povečujejo odpornost rastlin na stresne razmere.
Skupna biotska raznovrstnost je bila v ekoloških sistemih v povprečju za 61 odstotkov večja kot v konvencionalnih.
Bogatejši talni ekosistem pomeni učinkovitejše kroženje hranil, boljšo razgradnjo organske snovi ter večjo naravno odpornost agroekosistema.
Pomemben prispevek k blaženju podnebnih sprememb
Kmetijstvo ima pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Rezultati poskusa DOK kažejo, da lahko način gospodarjenja pomembno vpliva na ogljični odtis pridelave.
Biodinamični sistem je dosegal največje skladiščenje organskega ogljika v tleh in hkrati najnižje emisije didušikovega oksida, enega najmočnejših toplogrednih plinov v kmetijstvu.
Skupne neto emisije toplogrednih plinov so bile v obeh ekoloških sistemih približno 55 odstotkov nižje kot v konvencionalnih sistemih.
Raziskava je obenem pokazala, da količina ogljika, ki ga rastline prenesejo v tla preko korenin, ni neposredno odvisna od višine pridelka. To pomeni, da lahko tudi sistemi z nekoliko nižjimi pridelki pomembno prispevajo k dolgoročnemu skladiščenju ogljika v tleh.
Učinkovitejša raba naravnih virov
Trajnost sodobnega kmetijstva ni odvisna zgolj od količine pridelka, temveč tudi od učinkovitosti rabe energije, hranil in drugih virov.
Poskus DOK jasno kaže, da je mogoče z bistveno manjšimi vnosi mineralnih gnojil, pesticidov in energije ohraniti visoko raven pridelave. To zmanjšuje obremenitev tal, vode in zraka ter prispeva k večji odpornosti kmetijskih sistemov.
Takšen pristop postaja vse pomembnejši v času naraščajočih cen energije, mineralnih gnojil in drugih vhodnih sredstev.
Kaj pomenijo rezultati za prihodnost?
Po več kot 45 letih raziskav je mogoče oblikovati jasen zaključek. Ekološko kmetovanje ni le alternativa konvencionalni pridelavi, temveč znanstveno podprt način gospodarjenja, ki uspešno združuje pridelavo hrane z varovanjem naravnih virov.
Čeprav so pridelki pri nekaterih kulturah nekoliko nižji, ekološki sistemi pomembno prispevajo k ohranjanju rodovitnosti tal, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, večji biotski raznovrstnosti ter učinkovitejši rabi energije in hranil. Prav te lastnosti bodo v prihodnjih desetletjih odločilne za odpornost evropskega kmetijstva na podnebne spremembe.
Dolgoročni poskus DOK zato ostaja ena najpomembnejših znanstvenih referenc na področju trajnostnega kmetijstva in jasno potrjuje, da je mogoče pridelovati hrano na način, ki hkrati ohranja naravne vire za prihodnje generacije.
Vir: Povzeto po publikaciji Ekološko kmetovanje v primerjavi – rezultati 45 let poskusa DOK, Raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo (FiBL), 2024.
Povezava do celotnega članka v angleščini: https://www.fibl.org/en/shop-en/1787-dok-factsheet