Rok za vložitev ničnostne tožbe Slovenije proti novi evropski ureditvi o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), je potekel 10. septembra 2026. Slovenija svoje ničnostne tožbe ni vložila.
To je pomemben trenutek za slovensko kmetijstvo, potrošnike, semensko suverenost in varovanje biotske pestrosti. Hkrati pa boj za pravico do obveščenosti, izbire in zaščito slovenskih interesov še ni končan.
Slovenija je bila pravočasno pozvana k ukrepanju
Kot smo že poročali, so se predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij 4. avgusta 2026 sestali s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo. Na sestanku smo opozorili na posledice nove evropske zakonodaje o NGT ter Slovenijo pozvali, naj uporabi vse razpoložljive pravne možnosti. Ministrstvu je bil izročen tudi osnutek ničnostne tožbe, ki je lahko predstavljal podlago za nadaljnje pravno ukrepanje.
Posebej smo izpostavili:
- pravico potrošnikov do informacij in izbire;
- sledljivost in označevanje NGT-pridelkov in proizvodov;
- zaščito ekološkega in sonaravnega kmetijstva;
- varovanje biotske pestrosti in okolja;
- zaščito čebelarstva;
- dostop kmetov do raznolikih in lokalno prilagojenih semen;
- vprašanje patentiranja semenskega materiala;
- preprečevanje neželenega vnosa NGT-materiala v pridelavo in okolje;
- prehransko in semensko suverenost Slovenije.
Slovenija je sicer v Svetu Evropske unije glasovala proti sprejetju uredbe in zagovarjala previdnostni pristop, vendar je bila preglasovana. Uredba je bila nato sprejeta in objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26. junija 2026.
Čakanje do leta 2028 ni rešitev
Ministrstvo za kmetijstvo je v odgovoru nevladnim organizacijam med drugim navedlo, da je pred začetkom uporabe uredbe predvideno 24-mesečno prehodno obdobje ter da bo mogoče slovenske interese varovati z aktivnim sodelovanjem pri pripravi izvedbenih pravil.
Vendar menimo, da čakanje do leta 2028 ni rešitev.
Uredba je že sprejeta in je za države članice zavezujoča. Rok za neposredno pravno izpodbijanje njenega pravnega akta je bistveno krajši od prehodnega obdobja do začetka splošne uporabe. Prav zato smo pozivali, naj Slovenija ukrepa takoj.
Opozorila tudi na Odboru Državnega zbora
Na seji Odbora Državnega zbora za kmetijstvo 8. septembra 2026 so bila ponovno predstavljena ključna vprašanja, povezana z NGT in patentiranjem semen. Stališča so predstavili tudi predstavniki organizacij, ki opozarjajo na posledice deregulacije za slovensko kmetijstvo, potrošnike, semena, čebele in okolje.
Posebej pomembno je vprašanje, kakšen kmetijski sistem želimo v Sloveniji ohraniti in razvijati. Slovenija ima pomembne prednosti v lokalnih, tradicionalnih in avtohtonih sortah, ekološki pridelavi ter raznolikosti kmetijskih sistemov. Te prednosti moramo varovati tudi v času podnebnih sprememb in vse pogostejših suš.
Primerjava lokalno prilagojenih sort z uvoženimi hibridi v zahtevnih vremenskih razmerah ponovno odpira vprašanje, kako pomembno je ohranjanje in razvijanje lastnih semenskih virov.
Slovaška pripravlja pravni korak
Medtem prihajajo pomembne informacije iz Slovaške.
Slovaški evropski poslanec Branislav Ondruš poziva slovaško vlado, naj novo ureditev izpodbija pred Sodiščem Evropske unije. Poziv podpira že približno 300 organizacij in vidnih predstavnikov iz Slovaške ter drugih evropskih držav.
Slovaška je s tem pripravljena narediti korak, ki ga Slovenija ni.
Zato zdaj pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj – če že ni vložila lastne ničnostne tožbe – aktivno podpre Slovaško pri njenem pravnem postopku ter preveri vse preostale možnosti sodelovanja in podpore v okviru prava Evropske unije.
Kaj pomeni nova ureditev za slovensko kmetijstvo in potrošnike?
Vprašanje NGT ni zgolj vprašanje tehnološkega napredka. Gre za vprašanje, kakšen prehranski in kmetijski sistem želimo v Sloveniji.
Želimo sistem:
- v katerem ima kmet dostop do raznolikih semen in lahko izbira način pridelave;
- v katerem se ohranjajo avtohtone in tradicionalne sorte;
- v katerem imajo ekološki in sonaravni kmetje možnost varne pridelave brez neželenega vnosa NGT;
- v katerem je mogoče slediti izvoru pridelkov in hrane;
- v katerem ima potrošnik pravico vedeti, kaj kupuje, in možnost izbire;
- v katerem se varujejo čebele, okolje in biotska pestrost;
- ter v katerem genetski viri in semenski material ne postajajo predmet vse večje odvisnosti od patentov in velikih korporacij.
Prihodnost prehranske varnosti se začne pri semenu. Zato bomo še naprej opozarjali na pomen previdnostnega načela, pravice do obveščenosti, svobodne izbire kmetov in potrošnikov ter varovanja biotske in semenske pestrosti.
Slovenija je zamudila svojo možnost za lastno ničnostno tožbo. Vendar še ni čas za molk. Pozivamo Vlado Republike Slovenije, naj podpre prizadevanja Slovaške in uporabi vse preostale pravne in politične možnosti za zaščito slovenskega kmetijstva, potrošnikov, semen in okolja.
Nova pravila so bila sprejeta, vendar boj za preglednost, pravico do izbire in prehransko suverenost še zdaleč ni končan.