V nedeljo, 18. oktobra 2026, je v mestnem jedru Slovenj Gradca potekal 14. praznik ekoloških kmetij Slovenije – Ekopraznik 2026. Dogodek je združil ekološke kmetije in ponudnike iz različnih delov Slovenije, obiskovalce, predstavnike lokalnega okolja ter organizacije, ki si prizadevajo za razvoj ekološkega in biodinamičnega kmetijstva. Pester program je povezal predstavitve kmetij, strokovne razprave, glasbo, kulinariko in druženje ter poudaril pomen lokalne hrane in podpore slovenskim pridelovalcem.
Ekološka tržnica, domači pridelki in bogat spremljevalni program
Na Glavnem trgu in Trgu svobode so se predstavile ekološke kmetije s svojo raznoliko ponudbo pridelkov, živil in izdelkov. Obiskovalci so lahko spoznali delo pridelovalcev, se z njimi pogovorili ter kupili kakovostne domače pridelke. Ekološka tržnica je bila priložnost za neposredno povezovanje med kmeti in potrošniki, ki s svojimi nakupi podpirajo lokalno gospodarstvo in ohranjanje slovenskega podeželja.
Uradno otvoritev praznika so s svojimi nagovori zaznamovali predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica (ZEPP Deteljica) ter glavni organizator Jože Ledinek, župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo Mojca Erjavec ter predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Aleš Hvalc.
Dogodek je s pestrim programom nagovarjal obiskovalce vseh generacij. Za glasbeno vzdušje so poskrbeli ansambli Obrat, Spev, WOW, Fenomeni in Nemir, ki so s svojimi nastopi popestrili dogajanje na mestnih trgih.
Posebno zanimanje so pritegnile tudi spremljevalne vsebine. Obiskovalci so spoznali pasmo kraški ovčar v sodelovanju s Klubom kraških ovčarjev Slovenije, si ogledali mini razstavo malih živali Društva gojiteljev malih živali Koroške ter izvedeli več o sladkem krompirju, njegovih značilnostih, pridelavi in uporabi.
Pomemben del praznika je bila tudi ekološka kulinarika z okusi lokalnega okolja. Na voljo so bile različne domače jedi, med njimi pohorski lonec, golaž in mislinjski pisker s sladkim krompirjem, pečen sladki krompir ter številne sladke dobrote. Kulinarična ponudba je pokazala, kako je mogoče lokalne in ekološke sestavine vključevati v raznolike jedi ter jih približati širšemu krogu potrošnikov.
Strokovna razprava o prihodnosti ekološkega kmetijstva
Pomemben strokovni poudarek dogodka je bila okrogla miza z naslovom Dobre prakse iz regionalnega okolja za podporo razvoju ekološkega kmetovanja in trga ekoloških živil – povezovanje ponudbe ekoloških kmetij s potrebami javnih zavodov in podjetij iz sektorja HORECA na Koroškem.
Sodelujoči Polona Bastič, Albina Sušec z Ekološke kmetije Šuler, Jože Ledinek z Bio kmetije Ržen, predstavnik Hiše Ančka in Barbara Miler z Druge osnovne šole Slovenj Gradec so razpravljali o možnostih za boljše povezovanje ekoloških pridelovalcev z javnimi zavodi in gostinskim sektorjem.
Ena ključnih tem je bila večja zastopanost slovenskih ekoloških živil v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah. Takšno povezovanje lahko ekološkim kmetijam omogoča stabilnejše prodajne poti, javnim zavodom pa dostop do kakovostnih živil iz lokalnega okolja.
Razprava je poudarila, da razvoj ekološkega kmetijstva ni odvisen zgolj od prizadevanj posameznih kmetij, temveč tudi od sodelovanja med pridelovalci, potrošniki, javnimi ustanovami, gostinci in odločevalci. Za dolgoročni razvoj so pomembni zaupanje, organiziranost ponudbe ter vzpostavljanje trajnih partnerstev.
Predstavitev biodinamičnega kmetovanja prihodnosti
Dogodka se je kot predstavnica Zveze biodinamikov Slovenije udeležila tudi Maja Klemen Cokan, univ. dipl. inž. kmet., svetovalka za biodinamiko in terenska kmetijska svetovalka I na KGZS – Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje.
V okviru programa je predstavila temo Biodinamično kmetovanje prihodnosti in izpostavila pomen biodinamične metode v sodobnem kmetijstvu.
Po njenih besedah je dogodek predstavljal tudi priložnost za promocijo biodinamične metode, waldorfske pedagogike, antropozofske medicine in lepih umetnosti, katerih razvoj je povezan z delom dr. Rudolfa Steinerja.
Maja Klemen Cokan je poudarila, da je v času, v katerem živimo, še posebej pomembno krepiti sile narave, razvijati človeške potenciale in ohranjati ljubezen do vsega živega. Pri tem ima kmetovanje posebno mesto, saj povezuje prst, rastline, živali in človeka v celovit in medsebojno odvisen sistem.
Biodinamično kmetovanje temelji na razumevanju kmetije kot živega organizma, pri katerem so posamezni elementi tesno povezani. Njegov cilj je ohranjanje rodovitnosti tal, skrb za naravne procese in pridelava kakovostne hrane.
Blagovna znamka DEMETER označuje proizvode, pridelane in predelane v skladu z biodinamičnimi standardi. Biodinamično kmetijstvo tako predstavlja pomemben del širšega prizadevanja za kakovostno hrano, odgovorno ravnanje z naravnimi viri in spoštljiv odnos do življenja.
Udeležba predstavnice Zveze biodinamikov Slovenije je bila priložnost, da se biodinamična metoda dodatno predstavi širši javnosti ter poveže z drugimi pobudami za razvoj trajnostnega kmetijstva v Sloveniji.
Zahvala organizatorjem in vsem sodelujočim
Štirinajsti praznik ekoloških kmetij Slovenije je znova pokazal, da ekološko in biodinamično kmetijstvo povezujeta več kot zgolj pridelavo hrane. Povezujeta ljudi, lokalne skupnosti, znanje in skupno odgovornost za prihodnost.
S podporo ekološkim kmetijam, lokalnim pridelovalcem in biodinamičnemu načinu kmetovanja soustvarjamo prihodnost, v kateri imajo zdrava hrana, rodovitna tla, ohranjena narava in povezane skupnosti pomembno mesto.
Zveza biodinamikov Slovenije se zahvaljuje organizatorjem za povabilo in priložnost za sodelovanje ter vsem, ki s svojim delom prispevate k razvoju ekološkega in biodinamičnega kmetijstva v Sloveniji.
Skupaj za živo Zemljo, zdravo hrano in prihodnost slovenskega kmetijstva.