Kako zagotoviti prihodnost ekološkega kmetijstva v Sloveniji? Kako okrepiti domačo ekološko pridelavo, povezati kmete s potrošniki in mladim približati kmetijske poklice? To so bila pomembna vprašanja 14. strokovne konference “Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2026”, ki je 15. oktobra 2026 potekala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v Pivoli.
Konference se je udeležila tudi Zveza biodinamikov Slovenije, ki podpira prizadevanja za razvoj ekološkega in biodinamičnega kmetijstva ter opozarja na pomen povezovanja stroke, pridelovalcev in odločevalcev pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti slovenskega kmetijstva.
Znanje, izkušnje in odgovornost za prihodnost
Vseh 14 konferenc je pomembno zaznamovala prof. dr. Martina Bavec s sodelavci Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. S svojim dolgoletnim strokovnim in raziskovalnim delom ter zavzemanjem za ekološko kmetijstvo pomembno prispeva k njegovemu razvoju in prepoznavnosti.
Letošnja konferenca je povezala predstavnike znanosti, stroke, kmetijske prakse in odločevalce. Udeležili so se je tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Dean Korošak ter drugi predstavniki državnih in akademskih institucij, kmetje, kontrolorji, trgovci, svetovalci, študenti in šolniki.
V ospredju so bili aktualni izzivi ekološkega kmetijstva ter prihodnje usmeritve skupne kmetijske politike po letu 2027. Pomemben del razprav je predstavljala potreba po večji domači ekološki pridelavi in boljši dostopnosti ekoloških živil v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih javnih zavodih.
Več kot 100 sort jabolk in hrušk
Posebno pozornost je pritegnila razstava sadja v avli fakultete, kjer je bilo predstavljenih več kot 100 sort jabolk in hrušk. Sadike za visokodebelne travniške sadovnjake prideluje ekološka drevesnica Ocepek.
Razstava je opozorila na pomen ohranjanja sadne pestrosti, starih in manj razširjenih sort ter travniških sadovnjakov, ki imajo poleg pridelave hrane tudi pomembno ekološko in krajinsko vlogo. Takšni nasadi so dragocen del kulturne dediščine in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti slovenskega podeželja.
Ekološko kmetijstvo potrebuje sistemsko podporo
Kako kljub številnim strokovnim dokazom, dobrim praksam in dolgoletnim prizadevanjem zagotoviti ekološkemu kmetijstvu ustrezno mesto v kmetijski politiki?
Med pomembnimi izzivi je potreba po organiziranem odkupu in načrtnem povezovanju pridelave z znanimi kupci. Kmetje, ki večinoma delajo z družinsko delovno silo, težko sami obvladujejo tako pridelavo kot tudi trženje svojih izdelkov. Stabilnejše povezave med kmetijami, predelovalci, trgovci in javnimi zavodi bi lahko pomembno prispevale k večji varnosti in dolgoročni vzdržnosti kmetovanja.
Razprave so se dotaknile tudi pomena varovanja vodnih virov, občutljivih in še neokrnjenih območij ter možnosti, da bi bilo na posebej ranljivih območjih ekološko kmetovanje še pomembnejši del varovanja narave.
Zaskrbljujoča ostajata tudi zmanjševanje števila kmetij in premajhno zanimanje mladih za kmetijske poklice. Posebej je odmevala skrb glede prihodnosti študijske smeri Ekološko kmetovanje na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Če želimo, da se ekološko kmetijstvo razvija, moramo zagotoviti tudi prenos znanja, kakovostno izobraževanje in priložnosti za nove generacije kmetov.
Ganljiv poklon prof. dr. Martini Bavec
Konferenca je imela tudi poseben čustveni trenutek. Ob koncu so se prof. dr. Martini Bavec, ki se konec leta odpravlja v pokoj, zahvalili za njeno dolgoletno delo in prispevek k razvoju ekološkega kmetijstva. Monika in Primož sta ji ob tej priložnosti zapela in zaigrala prekmursko ljudsko pesem Zrejlo je žito.
Pesem, ki govori o hrepenenju in žalosti, je v tem trenutku dobila tudi simbolni pomen – kot izraz skrbi za področje ekološkega kmetijstva, ki kljub številnim prizadevanjem še vedno potrebuje več sistemske podpore, prepoznavnosti in konkretnih razvojnih priložnosti.
Skupaj za prihodnost ekološkega in biodinamičnega kmetijstva
Konferenca je ponovno pokazala, da prihodnost ekološkega kmetijstva ni odvisna le od posameznih kmetov, temveč od sodelovanja vseh, ki soustvarjamo prehranski sistem – od raziskovalcev in svetovalcev do odločevalcev, izobraževalnih ustanov, trgovcev in potrošnikov.
Tudi biodinamično kmetijstvo je pomemben del te zgodbe. Znamka DEMETER predstavlja biodinamično pridelavo, ki poudarja celostno skrb za rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost in povezanost kmetije kot živega organizma.
Zveza biodinamikov Slovenije podpira prizadevanja za več znanja, boljše povezovanje in večjo prepoznavnost ekološkega ter biodinamičnega kmetovanja. Za zdravo hrano potrebujemo zdravo zemljo, za prihodnost kmetijstva pa znanje, sodelovanje in pogumne odločitve.