Slovensko vinogradništvo in vinarstvo ima dolgo tradicijo, v zadnjih desetletjih pa so si posebno mesto doma in v tujini pridobili tudi številni mali in butični vinarji, ki prisegajo na ekološko, biodinamično in sonaravno pridelavo. Njihova vina pogosto nastajajo z minimalnimi posegi tako v vinogradu kot v kleti in se po svojih lastnostih lahko pomembno razlikujejo od konvencionalno pridelanih vin.
Letos je začel veljati novi Zakon o vinu, ki prinaša pomembne spremembe na področju pridelave, nadzora, sledljivosti, označevanja in ocenjevanja vin. Država kot pomembne cilje zakona izpostavlja predvsem bolj urejen sistem, večjo sledljivost pridelave in prometa z vinom ter zaščito kakovosti in ugleda slovenskega vina.
Med delom vinarjev pa so se ob novi ureditvi pojavili pomisleki, predvsem glede obveznega organoleptičnega oziroma senzoričnega ocenjevanja vin.
Zakaj so zaskrbljeni naravni in biodinamični vinarji?
Po dosedanji ureditvi so lahko nekatera vina brez zaščitene označbe porekla oziroma geografske označbe prišla na trg na podlagi kemijske analize. Novi zakon področje ocenjevanja spreminja in uvaja strožji sistem preverjanja.
Prav pri senzoričnem ocenjevanju naravni vinarji vidijo pomemben problem.
Naravna in biodinamična vina so lahko po svojem značaju drugačna od konvencionalnih vin. Pogosto so nefiltrirana, lahko so motna, imajo drugačne aromatične profile in nastajajo z minimalnimi tehnološkimi posegi. Pri nekaterih je fermentacija spontana, vinar pa se zavestno odpoveduje številnim postopkom, ki so običajni v konvencionalnem vinarstvu.
Zagovorniki naravnih vin zato opozarjajo, da bi lahko ocenjevanje, ki temelji predvsem na pričakovanih značilnostih klasičnih oziroma konvencionalnih vin, postavilo sonaravno pridelana vina v neenakopraven položaj.
Pri tem poudarjajo, da lastnosti, kot so motnost ali drugačen aromatični profil, niso nujno posledica napake, temveč so lahko posledica načina pridelave in zavestna značilnost določenega sloga vina.
Vina, ki so Slovenijo ponesla v svet
Slovenski mali in butični vinarji so v zadnjih desetletjih postali pomembni ambasadorji slovenske vinske kulture.
Številna vina, pridelana na ekološki, biodinamični ali drugačen sonaraven način, dosegajo visoko prepoznavnost na tujih trgih. Slovenska oranžna in naravna vina so prisotna v specializiranih vinskih trgovinah, na mednarodnih vinskih kartah in v prestižnih restavracijah.
Prav zato kritiki nove ureditve opozarjajo, da bi bilo treba pri oblikovanju pravil upoštevati tudi posebnosti teh vin in način njihovega nastanka.
Za mnoge male kmetije namreč vino ni le izdelek, ampak rezultat dolgoletnega odnosa do zemlje, vinograda, biotske raznovrstnosti in naravnih procesov.
Kaj pravijo zagovorniki novega zakona?
Na drugi strani predstavniki vinskega sektorja opozarjajo, da je bila nova zakonodaja potrebna zaradi bolj sistematičnega urejanja področja.
Med cilji zakona so večja sledljivost surovine in vina, boljši nadzor nad trgom, urejanje pridelave ter zaščita potrošnikov in ugleda slovenskega vina.
Zagovorniki novega sistema obenem opozarjajo, da pojem »naravno vino« ni enotno zakonsko opredeljen. Prav zato se odpira vprašanje, kako določiti jasna pravila, ki bodo hkrati omogočala različne načine pridelave in zagotavljala ustrezno kakovost ter varnost proizvoda.
Ministrstvo za kmetijstvo je ob kritikah poudarilo, da spremlja izvajanje zakona in odzive različnih skupin v vinskem sektorju. Ker zakon velja razmeroma kratek čas, pristojni še zbirajo izkušnje in preučujejo njegove dejanske učinke. Morebitne spremembe bodo presojane na podlagi strokovnih argumentov, evropske zakonodaje in dialoga z deležniki.
Vprašanje ni samo v okusu
Razprava o novem zakonu zato odpira tudi širše vprašanje o odnosu do različnosti v kmetijstvu in prehrani.
Ali mora imeti vino, ki pride na trg, določen enoten profil?
Ali lahko poleg klasično pridelanih vin prostor ohranijo tudi vina, ki nastajajo z minimalnimi posegi, na ekoloških in biodinamičnih kmetijah?
In kako zagotoviti, da bodo potrošniki zaščiteni, hkrati pa bodo imeli možnost izbire med različnimi načini pridelave?
Pri tem je pomembno ločiti med varnostjo živila, kakovostjo vina in slogom vina. Vino mora biti varno in skladno z zakonodajo. Vprašanje pa je, ali mora biti za to nujno tudi senzorično podobno klasičnim oziroma konvencionalnim vinom.
Pomembno je, da so slišani tudi mali pridelovalci
Naravni in biodinamični vinarji zato pozivajo k razpravi o ureditvi, ki bi bolje upoštevala posebnosti njihovih vin. Med drugim želijo sodelovati pri oblikovanju pravil in meril, ki bodo urejala področje naravnih in sonaravno pridelanih vin.
Razprava ni pomembna samo za vinarje. Gre tudi za vprašanje kulturne in kmetijske raznolikosti Slovenije.
Na eni strani potrebujemo jasna pravila, nadzor in sledljivost. Na drugi strani pa želimo ohraniti prostor za inovativnost, tradicijo, različne načine pridelave in male kmetije, ki svojo prihodnost gradijo na tesnem sodelovanju z naravo.
Raznolikost je lahko naša prednost
Slovenska vinska krajina je dragocena prav zato, ker ni enotna. V njej imajo lahko svoje mesto konvencionalna, ekološka, biodinamična, naravna in druga vina, ki nastajajo iz različnih pristopov in različnih pogledov na odnos med človekom in zemljo. Morda je zato eno ključnih vprašanj, ki jih odpira novi zakon o vinu:
Kako ustvariti pravila, ki bodo varovala potrošnika in kakovost slovenskega vina, hkrati pa ne bodo zavirala raznolikosti, inovativnosti in razvoja sonaravnega vinarstva?
O tem bo potrebnega še veliko strokovnega dialoga – predvsem pa poslušanja vseh, ki v slovenski vinski prostor prinašajo svoje znanje, izkušnje in odnos do zemlje.