V Dečnem selu je potekalo nadaljevalno izobraževanje za kmetijske svetovalce Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), na katerem so udeleženci spoznavali načela in posebnosti biodinamičnega kmetijstva, pomen biodinamičnih preparatov ter praktične pristope k oživljanju in izboljševanju rodovitnosti tal.
Izobraževanje je s predstavitvijo biodinamičnega kmetijstva v Sloveniji in svetu pričela predsednica Zveze biodinamiko Slovenije (ZBS) Sonja Vavken.
V nadaljevanju je Majda Hriberšek predstavila biodinamične preparate, ki so ena od ključnih značilnosti biodinamične metode in jo razlikujejo od ekološkega kmetovanja.
Poseben poudarek izobraževanja je bil namenjen praktičnim izkušnjam. Zvone Černelič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih biodinamičnih kmetov, je predstavil svojo kmetijo ter izkušnje in dosežke pri oživljanju zemlje. Udeleženci so lahko spoznali, kako se načela biodinamičnega kmetovanja uresničujejo v praksi ter kako pomembni so skrb za tla, kroženje hranil in uporaba lastnih organskih virov na kmetiji.
Po kosilu, pripravljenem na kmetiji Černelič iz biodinamičnih sestavin, je Zvone Černelič predstavil tudi pobudo SEKEM iz Egipta. Ta je pomemben primer oživljanja degradiranih in puščavskih tal z uporabo biodinamičnih pristopov. S pomočjo komposta, lastnega gnoja in biodinamičnih preparatov ter s sodelovanjem kmetov kooperantov se je pobuda razvila v širši projekt, ki povezuje kmetijsko pridelavo in skrb za okolje.
Izobraževanje se je zaključilo z ogledom kmetije Černelič, kjer so udeleženci pridobljeno znanje lahko povezali s konkretnimi primeri iz prakse.
Pomemben del srečanja je bilo tudi zanimanje kmetijskih svetovalcev za predstavljene vsebine. Pozorno spremljanje, vprašanja in odzivi udeležencev so pokazali, da obstaja prostor za nadaljnje spoznavanje biodinamičnega kmetijstva ter njegovega prispevka k ohranjanju rodovitnosti tal in trajnostnemu razvoju kmetijstva.
Srečanje je bilo priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj ter za krepitev sodelovanja med zagovorniki biodinamičnega kmetovanja in strokovnimi službami, ki kmetom pomagajo pri razvoju njihovih kmetij. Takšna izobraževanja prispevajo k boljšemu razumevanju različnih kmetijskih pristopov in spodbujajo razmislek o možnostih za boljše upravljanje tal ter dolgoročno ohranjanje njihove rodovitnosti.