govori in članki
... če ste zamudili, lahko preberete:
Dogodek je bil namenjen najširši javnosti, da spozna to najbolj sonaravno metodo pridelave hrane in razlike v kakovosti hrane v primerjavo s konvencionalno metodo kmetovanja. Na 35 stojnicah se je predstavilo nekaj društev, ki jih je skupaj 16 v Sloveniji in skrbijo za izobraževanje ter izdelavo biodinamičnih preparatov, Zveza biodidinamikov Slovenije in Združenje Demeter Slovenija, ki skrbi za kontrolo in certifikacijo biodinamičnih kmetij.
Na večini ostalih stojnic so se predstavili biodinamični in Demeter kmetje s svojo ponudbo zelenjave, žit, vin ter predelanih proizvodov. Na nekaj stojnicah pa je bilo mogoče najti različne pripomočke za biodinamično kmetovanje in vrtnarjenje.
Dogodek je popestril bogat kulturni program, ki so ga izvedli Waldorfska šola, pevski zbor Artvoicess in ga. Mihaela Zahrastnik , članica Društva Ajda Posavje. V pozdravnih nagovorih je bila poudarjena skrb biodinamikov za zemljo in okolje nasploh ter nasprotovanje podaljšanju rabe glifosata v Evropi ter novim in starim genskim tehnikam.
Na samem dogodku smo izvedli tri predavanja in sicer dve o osnovah biodinamike in eno o lastni vzgoji semen. Na okrogli mizi Evropa ekološki/biodinamični vrt Evrope-utopija ali možnost smo soočili mnenja biodinamični kmetje (dr. Matjaž Turinek, Zvone Černelič, Katja Temnik), stroka (prof. Martina Bavec) in državne strukture (MKGP-mag. Maja Žibert, KGZS-Roman Žveglič) ter biodinamikom sorodne organizacije (ZDEKS-Aleš Fister, Permaluktura-Tomi Gjerkeš).
Zaključek okrogle mize je bil, da lahko Slovenija v 20 letih postane ekološki/biodinamični vrt Evrope. Poskrbeti pa je potrebno za ustrezno podporno okolje, izobraževanje prebivalstva in kmetov.
Na večini ostalih stojnic so se predstavili biodinamični in Demeter kmetje s svojo ponudbo zelenjave, žit, vin ter predelanih proizvodov. Na nekaj stojnicah pa je bilo mogoče najti različne pripomočke za biodinamično kmetovanje in vrtnarjenje.
Dogodek je popestril bogat kulturni program, ki so ga izvedli Waldorfska šola, pevski zbor Artvoicess in ga. Mihaela Zahrastnik , članica Društva Ajda Posavje. V pozdravnih nagovorih je bila poudarjena skrb biodinamikov za zemljo in okolje nasploh ter nasprotovanje podaljšanju rabe glifosata v Evropi ter novim in starim genskim tehnikam.
Na samem dogodku smo izvedli tri predavanja in sicer dve o osnovah biodinamike in eno o lastni vzgoji semen. Na okrogli mizi Evropa ekološki/biodinamični vrt Evrope-utopija ali možnost smo soočili mnenja biodinamični kmetje (dr. Matjaž Turinek, Zvone Černelič, Katja Temnik), stroka (prof. Martina Bavec) in državne strukture (MKGP-mag. Maja Žibert, KGZS-Roman Žveglič) ter biodinamikom sorodne organizacije (ZDEKS-Aleš Fister, Permaluktura-Tomi Gjerkeš).
Zaključek okrogle mize je bil, da lahko Slovenija v 20 letih postane ekološki/biodinamični vrt Evrope. Poskrbeti pa je potrebno za ustrezno podporno okolje, izobraževanje prebivalstva in kmetov.